Med destrukcijo in konstrukcijo. O poeziji Srečka Kosovela v kontekstu konstruktivizma

Bożena Tokarz

(prevod: Primož Čučnik)

Labirinti (2013) • teorija

Poljska literarna zgodovinarka in teoretičarka Bożena Tokarz (Lodž, 1946) je redna profesorica na Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Katovicah in predstojnica katedre za literarno teorijo in prevodoslovje. Ukvarja se s primerjalno književnostjo, literarno teorijo, teorijo prevajanja in z zgodovino poetike, mdr. raziskuje poljsko in slovensko poezijo (zlasti 20. več o knjigi

Iz kritike
  • Če je za slovenske bralce, ki so jim so tovrstne študije ponudili že Janez Vrečko in drugi, v knjigi Tokarzeve morda najbolj zanimiv prav vpogled v poljsko avantgardo in primerjalni vidik, je za poljski prostor knjiga pomembna kot prva širša predstavitev Kosovela, ki ga avtorica bralcem približa prek njim poznanih pesnikov z začetka 20. stoletja. Petra Meterc, Radio Študent

Predstavitev knjige

Poljska literarna zgodovinarka in teoretičarka Bożena Tokarz (Lodž, 1946) je redna profesorica na Inštitutu za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Katovicah in predstojnica katedre za literarno teorijo in prevodoslovje. Ukvarja se s primerjalno književnostjo, literarno teorijo, teorijo prevajanja in z zgodovino poetike, mdr. raziskuje poljsko in slovensko poezijo (zlasti 20. stoletja). Knjiga Med destrukcijo in konstrukcijo. O poeziji Srečka Kosovela v kontekstu konstruktivizma je v izvirniku izšla leta 2004 pri univerzitetni založbi v Katovicah. Nastanek prve poljske knjige o Kosovelu je spodbudilo tudi spoznanje, da je njegova poezija blizu poeziji poljskih pesnikov 20. stoletja, ki so delovali v okviru konstruktivizma krakovske avantgarde. Knjigo sestavlja šest daljših poglavij, ki plastično in s številnimi primeri ter referencami podprto prikazujejo različnosti in podobnosti med poljskim in slovenskim konstruktivizmom, ta primerjalni vidik pa je lahko še kako zanimiv tudi za slovenskega bralca. Avtorica se posebej ustavlja ob vprašanju literarne reprezentacije resničnosti, pa tudi, ne nazadnje, ob pesniški izkušnji gibanja in vlogi pesnika ter njegovih projekcij. Ena izmed sklepnih misli knjige, kontekstualno podprte in interpretativno razvite, gre v to smer, da v Kosovelu lahko vidimo tudi predhodnika 21. stoletja.