Lepo in prav

Ana Svetel

Prišleki (2015) • poezija

  • nominacija za najboljši prvenec

Ana Svetel že dolgo časa ve, s kakšnim naslovom bo opremljena njena prva pesniška zbirka. Še danes naju vidim: srečava se v baru in Ana pove, kako žalostna postane vsakič, ko ugotovi, da se bo vsak stavek, ki ga kdo začne z »vse lepo in prav«, sklenil s svojim obveznim, prej zahtevanim kot pričakovanim »ampak«. Enkrat, več o knjigi

Hoditi z bližino vode pod podplati, 
previdno, da se ne razlije v nebo.

Iz kritike
  • Močna stran te zbirke je vsekakor iskanje eksistence v vsakdanjih malenkostih, ki jih bralcu ponuja kot drobtinice skozi celotno zbirko. Bralec skupaj z avtorico potuje po Ljubljani, po severu Evrope in po intimnem svetu občutij. Rina Pleteršek, Koridor

  • Kljub temu je v zbirki Lepo in prav mogoče prepoznati jasen, nevsiljivo topel in mil pesniški glas, ponekod še mladostno naiven, zlasti v pesmih prvega cikla, a hkrati dovolj samosvoj, da se lahko veselimo njegovega odraslejšega zvena. Diana Pungeršič, Ars

  • Pesniška zbirka Ane Svetel je brez dvoma svetal komet na obnebju sodobne slovenske poezije, med lanskimi prvenci pa prav gotovo sam vrh t. i. mlade lirike, ki v pričujoči knjigi deluje zrelo, kultivirano in ima pravšnjo mero lirskega naboja. Milan Vincetič, Sodobnost

Predstavitev knjige

Ana Svetel že dolgo časa ve, s kakšnim naslovom bo opremljena njena prva pesniška zbirka. Še danes naju vidim: srečava se v baru in Ana pove, kako žalostna postane vsakič, ko ugotovi, da se bo vsak stavek, ki ga kdo začne z »vse lepo in prav«, sklenil s svojim obveznim, prej zahtevanim kot pričakovanim »ampak«. Enkrat, še reče, mora biti res vse lepo in prav. Nobenega ampak.

Zdaj je ta knjiga pred vami. In ko boste segli po njej, boste ugotovili, da se je zgodilo ravno nasprotno. Lepo in prav je namreč knjiga, ki je svoj obvezni, prej zahtevani kot pričakovani ampak vzela za svoj glavni predmet.

Lepo in prav je zbirka miniatur iz življenja. Iz življenja mlade Evropejke, ki ve, kaj v dobrem in slabem pomeni tvegati pravico do doma, ki ima rada klavirsko glasbo in nekaj ljudi, ki je do kolen pogreznjena v neizbežne človeške naloge, kot sta ljubezen in prijateljstvo, pa tudi iskanje stanovanja, kot vse ostalo na svetu, zavezanega svoji začasnosti. A to je zgolj prva plast. Led, po katerem hodimo in vemo, da je napokan. In da se bomo morali prej ali slej soočiti s hladnim tokom, ki se pretaka pod njim.

Ana Svetel in njena poezija namreč razumeta, da mora biti človek vselej na preži, da nobena bitka ni dokončno izbojevana in da si je za ohranitev svoje človečnosti treba prizadevati vsakič znova. Da je človek bolj kot karkoli drugega odgovoren za možnost, ki je on sam, in da mora v neskončnost poskušati, vztrajati, obupavati in poskušati znova. Razumeta, da je red literature eden v nizu redov, ki jih natikamo svetu, zato da bi po njem gazili mehkejšega koraka, a to od nas neizbežno terja napor in prizadevanje. In da ni vedno lahko. Pa da ne bo pomote – to ni eksistencialno obtežena poezija, ki bi poskušala realizem iskati v odpovedi vsakršnemu upanju. Je poezija, ki kljub vsemu, kar o svetu ve, in kljub vsemu, kar jo spravlja v negotovost, razume, da nobena teža in noben ampak nikdar ne bosta mogla preprečiti, da ne bi bilo včasih samo neskončno lepo. In prav.

Katja Perat

Ana Svetel

Ana Svetel (Maribor, 1990) je zaposlena kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študijsko jo zanimajo socialni in kulturni vidiki svetlobe, teme in vremena na Islandiji. Leta 2015 je pri LUD Literatura izšla njena pesniška knjiga Lepo in prav, ki je bila nominirana za najboljši prvenec in ponatisnjena. Jeseni 2019 ji pri isti založbi izide kratkoprozna zbirka o prevozih. Občasno piše tudi za druge medije. Rada ima klasično glasbo, morje in delo.

Druge avtorjeve knjige