Kdo drug in kje drugje

Urban Vovk

Novi pristopi (2019) • esejistika

Kupi

nominacija za Rožančevo nagrado

Iz kritike

Ena najprivlačnejših potez Vovkovih zapisov je iskrenost, s katero ob temeljiti obravnavi književnih del razkriva tudi lastno ranljivost, dovzetnost in odprtost za doživljanje, da lahko brez strahu odvrže krinko objektivnosti in brezprizivnosti. Alenka Urh, Sodobnost

Predstavitev knjige

Razpon obravnavanih tem v novi Vovkovi esejistični knjigi sega od interpretativno-analitičnih predstavitev opusov oziroma izbranih besedil del različnih avtorjev (Aleš Debeljak, Goran Vojnović, Marjan Rožanc, Feri Lainšček, Irena Svetek, Emil Filipčič, Samo Rugelj) pa do dveh mikroštudij, posvečenih romanoma Stoner Johna Williamsa in Zadnja beseda Hanifa Kureishija. Zadnji del knjige prinaša eseje, ki so po večini kritična refleksija današnjega stanja literarnih stvari in sprememb na književnem polju. To so, med drugim, zapisi o dilemah literarnega kritištva v novomedijskih časih in o vprašanju avtorske identitete in reprezentacije v dobi družbenih omrežij. Gre za pogled od zunaj in hkrati – nemara še bolj – od znotraj: avtor se ne skriva za masko distancirane »objektivnosti«, ampak pripušča k besedi glas svoje prvoosebne izkušnje, pa naj bo ta avtorska, kritiška, uredniška in, ne nazadnje, bralska.

Urban Vovk

Urban Vovk se je rodil leta 1971 v Kranju. Končal je študij filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Nekaj časa je bil zaposlen kot gimnazijski profesor, od leta 2000 pa je svobodnjak. Leta 2002 je izšel njegov kritiško-esejistični knjižni prvenec V teku časa, za katerega je isto leto prejel Stritarjevo nagrado Društva slovenskih pisateljev za najperspektivnejšega kritika. Ob koncu leta 2006 je izšla njegova druga knjiga, izbor esejev z naslovom Kruh zgodnjih let, za katero je bil leto kasneje nominiran za Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. Njegovi eseji so bili doslej prevedeni v devet jezikov. Od leta 2000 dela kot urednik pri reviji Literatura, katere izdajatelj je Literarno-umetniško društvo Literatura. Pri istem izdajatelju je med letoma 2002 in 2007 urejal knjižno zbirko Prišleki, namenjeno izvirnemu slovenskemu leposlovju. Od leta 2004 naprej redno vodi kritiške delavnice v okviru Šole kreativnega pisanja LUD Literatura. Podpisal se je tudi pod več knjižnih in revialnih prevodov del ex-jugoslovanskih (M. Bazdulj, T. Gromača, A. Ristović, O. Spahić, S. Stanković, V. Tasić, S. Valjarević, A. Prokopiev) in ameriških avtorjev (P. Auster, J. Franzen) ter prispeval številne spremne besede h knjigam domačih in tujih avtorjev. Sodeloval je v strokovnih komisijah za vse najpomembnejše slovenske literarne nagrade in pri Evropski komisiji v Bruslju. Pred kratkim je izšla njegova tretja samostojna knjiga z naslovom Res neznosna resnobnost!?, v kateri se avtor monografsko posveča literarnemu opusu svojega najljubšega nobelovca, južnoafriškega pisatelja J. M. Coetzeeja.