Janus, Prokrust, Bahtin

Jernej Habjan

Novi pristopi (2008) • teorija

Jernej Habjan (1979) je leta 2005 diplomiral iz primerjalne književnosti in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru podiplomskega študija sociologije kulture poskuša začrtati teorijo literarnega diskurza, ki bi odnos med sestavo besedila in učinki dela premislila onstran načelnih pojmov o specifičnem jeziku in kritični osti književnosti. Prve več o knjigi

‘Dialoškost’, ‘polifonija gledišč’, ‘beseda drugega’. ‘karnevalizacija opozicij’: bahtinovske ideje, ki so dandanes sklenile svoje popotovanje v samonanašalnem obratu.

Predstavitev knjige

Jernej Habjan (1979) je leta 2005 diplomiral iz primerjalne književnosti in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru podiplomskega študija sociologije kulture poskuša začrtati teorijo literarnega diskurza, ki bi odnos med sestavo besedila in učinki dela premislila onstran načelnih pojmov o specifičnem jeziku in kritični osti književnosti. Prve vstope v problem prinaša knjiga Janus, Prokrust, Bahtin, ki branju teorij, pomembnejših za formalizacijo bahtinovske ideje dialogičnosti, dodaja interpretacijo književne umetnine. Po člankih o Bahtinovi teoriji dialogičnosti in priložnostnih recenzijah literarnoteoretskih publikacij ter prevodih s književnostjo bolj ali manj povezane humanistike je to piščev prvi daljši teoretski spis.

Jernej Habjan
Jernej Habjan

Jernej Habjan je raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter član uredništev Borca, Sophie in Studia humanitatis. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz rusistike in komparativistike ter doktoriral iz sociologije. Raziskovalno, uredniško in prevajalsko se ukvarja s sodobno literarno teorijo med dekonstrukcionizmom in analizo svetovnih-sistemov. Piše o družbeni vezi in Romeu in Juliji, o znanosti in Sherlocku Holmesu, o performativih in Alici v čudežni deželi, o revoluciji in Osemnajstem brumairu Ludvika Bonaparta, o literarnem neenakem razvoju in literarnosti, o ideologiji in polifoniji. Sodeluje pri prevodih Brechta, Benjamina, Ejzenštejna, Diderota, Apollinaira, Bahtina, Vološinova, Foucaulta, Deleuza, Jamesona, Morettija, Chartiera, Todorova, Keynesa, Harveyja. Epistemološki izhodišči sta historični materializem in teoretska psihoanaliza.

Izdelava: Pika vejica