Izganjalci smisla

Milan Dekleva

Prišleki (2012) • poezija

Skozi pokrajino nove pesniške zbirke Milana Dekleve se potikajo modrec, pesnica in obubožani nadčlovek, spočet v zakotju somraka bogov, Lao Zi, Sapfo in Mračni. Dvignjeni so nad svet in hkrati potopljeni v njegovo srčiko, drsijo po namišljeni osi časa in izrekajo svet pod in nad seboj, odprt v pred- in poapokaliptično rano. Srebrenica, klasiki marksizma in leninizma, legionarji diktatorja Franca, Messijeva prva žoga iz zaprašenih več o knjigi

»Mater, noge imam dolge kot laški enajsterec,« je rekla Sapfo, »rojene so za ljubezen.«
»Za zen, za zen,« je ponavljalo morje na poti k Sicilskemu prelivu, kjer so se utapljali begunci.

Iz kritike
  • Pojmi, uvidi in modrosti se prepletajo, v esejih razmišljujoče, v pesmih igrivo, trpko, ljubko in z lahkoto teže, ki jo jezik veže, da tke vzporedne svetove v hkratnost vsega, presijanega z duhovno svetlobo na kolesu multiverzuma. Milan Dekleva je blagovna znamka. Manca Košir, Bukla

  • [Preseganje smisla] naj bi se dogajalo na ozadju za Deklevo […] tako značilne paradoksije, ki v pričujočem primeru izgrajuje jezikovno strukturo, še zmeraj vpeto v koordinate smiselnih jezikovnih in idejnih razmerij, bolj usmerjenih na končni poetični učinek kot na pesniški proces. Zato duhovita in mestoma z izrazito heteroseksualno erotiko začinjena besedna igra v Izganjalcih smisla sicer lahko za trenutek izžene strah, ne more pa izgnati smisla. Jelka Kernev Štrajn, Delo

  • Deklevove pesmi tudi v jezikovnem smislu gradijo nasprotja, ki združena tvorijo prepričljive harmoniče pesmi. Jezik pesniške zbirke je vedno bolj svež, podobe pa izjemno lirične, lucidne, nenavadne, prodorne in slikovite, besede, ki jih polaga v usta Sapfo, Heraklitu in Lao Ziju, pa so ne le usklajene z njihovo mislijo, temveč so tudi spretno preprepletene s sodobnostjo. Gre torej za svojevrsten spoj banalnega in vzvišenega, pri čemer je enkrat eno, drugič drugo ironizirano z Deklevovo izvrstno duhovitostjo. Anja Radaljac, Literatura

  • Pesniška zbirka Milana Dekleve nedvomno predstavlja svojevrstno osvežitev in inovativen poskus pesnjenja v slovenskem literarnem prostoru. Martina Potisk, Mentor

  • Prav zaradi mehanizma potujitvenega efekta, ki zadene bralca v vsakem verzu vedno znova, učinkujejo pesmi kot polne življenja in hrepenenja. So preigravanje neutrudnega libida. […] Zdi se, da se tudi težke in resne teme skozi privihane besedne igre razveljavijo same v sebi in odvržejo žalost, resnost. Nas nasmejijo. Anja Banko, Apokalipsa

Predstavitev knjige

Skozi pokrajino nove pesniške zbirke Milana Dekleve se potikajo modrec, pesnica in obubožani nadčlovek, spočet v zakotju somraka bogov, Lao Zi, Sapfo in Mračni. Dvignjeni so nad svet in hkrati potopljeni v njegovo srčiko, drsijo po namišljeni osi časa in izrekajo svet pod in nad seboj, odprt v pred- in poapokaliptično rano. Srebrenica, klasiki marksizma in leninizma, legionarji diktatorja Franca, Messijeva prva žoga iz zaprašenih človeških kož, račun iz Bauhausa, newjorška dvojčka, hotmail, filharmoniki s kostmi v rokah namesto glasbil, mrtvec, ki igra na pozavno in  na desetine poetičnih, lucidnih, krutih ali mračnih podob sestavljajo micelij Milanove knjige. Pesniški jezik gre skozi Boschove, Dalijeve, Magrittove slikarske pokrajine, nasadi se na železni avtobusni drog Fride Kahlo, preverja strukturo Malevičeve črnine in še isti trenutek okuša hlebce v vesolju Darka Slavca.

Zadnje pesmi Milana Dekleve uhajajo vsakršni poetiki, tudi njegovi iz prejšnjih zbirk, čeprav s sabo prinašajo nekaj njihovega vonja: neulovljive so, osupljivo sveže, osupljivo lepe, prebijajo skrepenelo zemljo jezika, z vulkanskim prahom neulovljivih črk  vnašajo nemir v vozne rede načrtovalcev poletov, z razlivajočo magmo besed topijo odgovore iz morske pene, voska in umetnih zob in se strjujejo v vprašanje.

Jani Virk

[purchase_link id=”49636″ style=”” color=”” text=”Nakup e-knjige”]

Milan Dekleva

Pesnik, prozaist in esejist Milan Dekleva se je rodil 17. 10. 1946 v Ljubljani. Diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Univerzi v Ljubljani. Bil je urednik študentske Tribune, Radia Študent, poučeval je glasbo, bil novinar Dnevnika in urednik knjižne priloge Svet v knjigah. Do upokojitve je urejal Otroške in mladinske programe na Televiziji Slovenija. Nekoč član glasbene skupine Salamander, komponist scenske glasbe, navdušen igralec ragbija in vaterpola. Piše tudi poezijo in prozo za otroke, TV-scenarije ter literarno in glasbeno publicistiko. Prevaja iz angleščine in italijanščine. Za svoje pesniško, esejistično in prozaistično delo je prejel najpomembnejše nacionalne nagrade. Avtor okrog dvajsetih pesniških zbirk, štirih romanov, dveh knjig kratke proze in treh knjig esejev.

(about the author in English [.pdf])

Druge avtorjeve knjige

Izdelava: Pika vejica