V konkretni praksi je politika vselej poskus pridobiti moč in oblast nad drugimi; to je tudi značilnost političnega diskurza. Pri etiki je to drugače. Tu ne gre za zavladanje drugemu, temveč za spoštovanje drugega. Glede tega se etični diskurz – ne le v literarni vedi – bistveno loči od političnega. Etičnega pristopa k literaturi ne smemo uporabljati kot krinko za politični (ali kak drug) pristop, kar je sicer danes precej aktualna težnja, ki je prispevala k razvidenitvi pojma etičnega kritištva, pa celo pojmov etika in etično nasploh.
Dragoceni so njegovo prikazovanje tujih stališč, spretna kritika tega, kar povedo, primerjanje posameznih prispevkov, sklepno vrednotenje in avtorjeve lastne ugotovitve. Virk je prizanesljivo duhovit in blago ironičen. Marija Švajncer, RTV Slo, Ars
Virkova knjiga je prva slovenska monografija na temo literature in etike. Poglobljeno in kritično obravnava razmerje med obojim pri nekaterih najopaznejših sodobnih filozofih in literarnih teoretikih, kot so E. Levinas, J. Derrida, A. MacIntyre, M. Nussbaum, W. Booth, J. Phelan, J. Hillis Miller, P. de Man, G. Spivak idr. Virk analizira njihov prispevek k tako imenovanemu »etičnemu obratu«, hkrati opozarja tudi na meje in slepe pege, kot se mu kažejo ob tem ali onem avtorju. Za dekonstrukcijske pristope se tako izkaže, da razumejo etiko preveč arbitrarno in abstraktno formalistično: predvsem kot (retorični) učinek teksta ali kot splošno logično strukturo, etiko ob tem včasih (neetično) izenačujejo z dekonstrukcijsko metodo branja. Poglavitne slabosti klasičnih humanističnih pristopov pa so po Virku neutemeljeno »amalgamiranje« etike in estetike. Od tod sporno prevrednotenje umetniške vrednosti kanoniziranih literarnih del, pogosti zdrsi v moralizem in – ta slabost velja zlasti za naratološke pristope – jalova prizadevanja za vzpostavitev »etične naratologije«. Virkov Etični obrat v literarni vedi je neizprosno kritičen do pomanjkanja avtorefleksije v etični literarni vedi (lahko pa sklepamo, da tudi na splošno). To je tudi glavna intenca knjige: za etično literarno vedo biti to, kar ji po avtorjevem mnenju manjka – njena (avto)refleksija.
Tomo Virk je literarni zgodovinar in teoretik, esejist in prevajalec, predava na ljubljanski Filozofski fakulteti. Etični obrat v literarni vedi je njegova štirinajsta samostojna knjiga.
