Ene in drugi

Uroš Zupan

Novi pristopi (2018) • esejistika

Osebe iz naslova, ki spominja na naslov filma Clauda Leloucha Eni in drugi, niso ljudje s svojimi življenji in usodami. To so knjige, ki imajo prav tako svoja življenja in usode. Pisec na papir nanaša staro poglavje iz svoje sentimentalne zgodovine, ki pa je hkrati novo poglavje, najnatančnejše in najbolj razkrivajoče poglavje doslej; zapisuje ljubezenske afere, ki jih je več o knjigi

Predstavitev knjige

Osebe iz naslova, ki spominja na naslov filma Clauda Leloucha Eni in drugi, niso ljudje s svojimi življenji in usodami. To so knjige, ki imajo prav tako svoja življenja in usode. Pisec na papir nanaša staro poglavje iz svoje sentimentalne zgodovine, ki pa je hkrati novo poglavje, najnatančnejše in najbolj razkrivajoče poglavje doslej; zapisuje ljubezenske afere, ki jih je imel s knjigami in branjem.

Uroš Zupan

Uroš Zupan je bil rojen 25. 8. 1963 v Trbovljah. Tam je obiskoval srednjo šolo. V Ljubljani je na Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti. Izdal je pesniške zbirke Sutre (1991), Reka (1993), Odpiranje delte (1995), Nasledstvo (1998), Drevo in vrabec (1999), Nafta (2002), Lokomotive (2004), Jesensko listje (2006), Copati za hojo po Kitajski (2008) in Oblika raja (2011). Napisal je tudi šest knjig esejev: Svetloba znotraj pomaranče (1996), Pesem ostaja ista (2000), Pešec (2003), Čitanka Panini (2007), Rilke proti Novim fosilom (2009), Visoko poletje na provincialnih bazenih (2011) in prevedel knjige poezije hebrejskega pesnika Jehude Amihaja Ura milosti (1999), ameriškega pesnika Billya Collinsa Kidanje snega z Budo (2010) ter delno knjigo ameriškega pesnika Johna Ashberya Avtoportret v konveksnem ogledalu (2004) in knjigo črnogorskega pesnika Pavleta Goranovića Knjiga prividov (2006). Za poezijo je od domačih nagrad prejel: Nagrado slovenskega knjižnega sejma za prvenec, Zlato ptico, Nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Župančičevo nagrado, Plaketo Tončke Čeč in od tujih nagrad: Majska rukovanja (Titograd 1990, Jugoslavija), Herman Lenz–Preis (Langenburg 1999, Nemčija) in Premio della VI Edizione del Festival Internazionale di Poesia (Genova 2000, Italija).  Njegove samostojne knjige so prevedene v več tujih jezikov. Z družino živi v Ljubljani. Preživlja se kot samostojni kulturni delavec.

Druge avtorjeve knjige