Barjanski ognji

Peter Semolič

Prišleki (2004) • poezija

  • nominacija za Veronikino nagrado
  • Festival Pranger

Besedilo na zavihu Barbara Pogačnik O poeziji Petra Semoliča ni mogoče govoriti šele od zbirke Hiša iz besed naprej, čeprav je skušal ob njej rimbaudevsko presekati življenjsko nit svojega pesništva. Pesnik svojega lastnega zvena ne more utajiti: spet vrnjeni glas iz Tamariše, glas prvega cikla Balada o barju, je ne več o knjigi

Kamorkoli grem, sonce hodi z mano.

Predstavitev knjige

Besedilo na zavihu Barbara Pogačnik O poeziji Petra Semoliča ni mogoče govoriti šele od zbirke Hiša iz besed naprej, čeprav je skušal ob njej rimbaudevsko presekati življenjsko nit svojega pesništva. Pesnik svojega lastnega zvena ne more utajiti: spet vrnjeni glas iz Tamariše, glas prvega cikla Balada o barju, je ne samo pustil kroge na vodi, ampak je splaval na površje kar v naslov, s svojimi tihimi barjanskimi požari, naseljenimi na večernih robovih, in s svojo vlažno samoto, v kateri skriti klic le za hip zablisne. V razsrediščenem krogu naselitev časa, kamor so vtisnjeni elementi, sta zmrzal in odjuga, zemeljska odseva brajanskih ognjev in voda, živa in velika vladarja; odsev jima vrača skoraj sram lastnega trajanja pred zavestjo o minljivosti.

Peter Semolič

Peter Semolič (1967) je študiral splošno jezikoslovje in sociologijo kulture na FF v Ljubljani. Piše poezijo, prozo, radijske igre, esejistične in publicistične članke ter prevaja iz angleščine, francoščine, srbščine in hrvaščine. Do zdaj je objavil dvanajst samostojnih pesniških zbirk in kratek roman za otroke, s svojim delom pa je vključen v okoli petdeset antologij tako doma kot v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad. Živi v Ljubljani kot svobodni književnik. 

Druge avtorjeve knjige