Balkanski sindrom

Stanislav Stratiev

(prevod: Namita Subiotto)

Stopinje (2012) • kratke zgodbe

Stanislav Stratiev, psevdonim Stanka Stratieva Miladinova (1941–2000), je eno od najizvirnejših in najpopularnejših imen v bolgarski literaturi v zadnjih treh desetletjih dvajsetega stoletja: pisatelj, dramatik in filmski scenarist, avtor petnajstih proznih zbirk, trinajstih dram in desetih scenarijev za igrane in animirane filme. Prejel je štirinajst prestižnih bolgarskih in mednarodnih nagrad več o knjigi

Bolgarska usoda je, da se rodiš v Bolgariji.
Pri toliko drugih državah.
Od tu naprej se ne da več ničesar storiti.
Preteklost bo vedno črna, sedanjost bo zgodovinska, prihodnost pa svetla.
Molk bo vedno zlato.

Iz kritike
  • Prozna dela Stratieva so tragikomični eposi peripetij sodobne Bolgarije v malem. Ima čut za samorefleksijo, za nacionalen, pa tudi »balkanski« karakter, njegovo satiro in absurd v dramatiki pa bi lahko primerjali z deli Mrožka, Brechta ali celo Gogolja. Petra Meterc, Radio Študent

Predstavitev knjige

Stanislav Stratiev, psevdonim Stanka Stratieva Miladinova (1941–2000), je eno od najizvirnejših in najpopularnejših imen v bolgarski literaturi v zadnjih treh desetletjih dvajsetega stoletja: pisatelj, dramatik in filmski scenarist, avtor petnajstih proznih zbirk, trinajstih dram in desetih scenarijev za igrane in animirane filme. Prejel je štirinajst prestižnih bolgarskih in mednarodnih nagrad za prozo in dramatiko, med katerimi je tudi prva nagrada natečaja za evropsko dramatiko v Maubeugeu v Franciji (1990) in druga nagrada BBC-jevega svetovnega natečaja za dramo Z druge strani (От другата страна, 1993).

Stratiev se je postavil ob bok tistim hudomušnežem, ki so zgradili kulturo smeha v bolgarski literaturi, ki je Bolgarom kot obrambni refleks ljudske psihologije pomagala preživeti v različnih obdobjih nelahkega obstoja. To so bili Hristo Botev in Ljuben Karavelov, satirik Ivan Vazov, Aleko Konstantinov – avtor dela Baj Ganjo,Dimitar Podvrzačov in Elin Pelin, komediograf S. L. Kostov. »Ne bomo zgrešili, če Stratieva poimenujemo enfant terrible socrealizma, skupaj s pred njim rojenimi Valerijem Petrovom, Radojem Ralinom in Jordanom Radičkovim,« dodaja avtor spremnega besedila Ljudmil Dimitrov.

Po padcu totalitarizma pa se je Stratiev usmeril k drugačni vrsti proze – kratki, aforistični, neposredno povezani z resničnostjo, s poudarjenim feljtonskim slogom. Pamfletno načelo, zgoščene, iztrgane misli – maksime, vse to je prepoznavni pozni slog pripovednika, ki razkriva njegov neponovljiv svet humanosti in dobrote. Njegov celotni opus pa je živ in aktualen tudi zaradi univerzalij, ki mu jih je vedno uspelo videti med kratkotrajnim, pikolovskim in brezpredmetnim.

V knjigi Balkanski sindrom je zbranih šestindvajset avtorjevih kratkoproznih besedil iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja. Čeprav je to sicer naslov ene od avtorjevih komedij, so posamezni prizori iz nje pravzaprav dialogizirani motivi, ki so najprej nastali kot prozna besedila. Žalostna ugotovitev pisatelja je, da njegovega rojaka pritiska globok identifikacijski kompleks, ko se najpogosteje poistoveti s samim sabo, redkeje, a s posebno sadomazohistično naslado s svojim balkanskim pobratimom, izjemno redko z Evropo in skoraj nikoli s svetom.

Izbor zgodb in spremna beseda: Ljudmil Dimitrov