Silbamia, 25. 6. 17
Najprej sem po krokodilu hodil
po zunanji koži. Notranjost
mi je bila uganka. Antonius je
naredil samomor. To me
ni preveč prizadelo. Imel
sem še druge poljane
v Egiptu. Puške. Gobe in
namakalne naprave.
Pljuskalo je, ko sem pristal.
Potem so me silili moliti, da bi
laže umrl. V hospicu so sestre
ščebetale, jaz sem pa samo
roko dvignil in rekel adijo,
pozdravite vse, čoln je poln.
Tomaž Šalamun: Za Marguerite
Iz zbirke: Ta, ki dviga tačko, spi