Enej Dolinar, 2. 5. 15

Presvitli rog

Iz ušes mu lije strupeno
tkivo, zibam ga na

rokah. Morje obliva skalo iz
svojih viškov. V Tomaru

smo se prehladili, nepripravljeni
na vrtoglavico. Stand by,

zimzeleni list, stand by, globok
do rame. In ko se meglice

razsušijo, vstane Cres. Tam
je bil rojen moj nono,

na pošti. Gazele izberejo
svojo kožo, se

spremenijo v lopute in se tudi
vrtijo, ampak ne dihajo.