Znanja, kreativnosti in umetnosti imamo za izvoz

Natasa Zavolovšek (foto: osebni arvhiv)

Na prvo žogo z Natašo Zavolovšek

Mojca Pišek

Ime in priimek?

Nataša Zavolovšek.

Poklic, ki ga opravljate, oziroma delovno mesto? 

Producentka in direktorica zavoda Exodos Ljubljana.

Kako je videti vaše delo na povprečen delovni dan?

Vsak dan je drugačen. Lahko opišem svoj današnji dan. Sem v Dakarju, kjer pripravljam naš drugi projekt z Afriko, Palestino in Evropo. Od 9. do 10.30 odgovarjam na maile, pogovarjam se prek Skypa s sodelavci, saj so v Sloveniji priprave na razpise. Od 11. do 15. ure gledam v Centru umetnosti Bleise plesno delavnico, ki jo vodi Gregor Luštek z 20 plesalci iz Dakarja, med tem še sestanek z direktorjem centra, ki bo partner našega novega projekta, in lobiranje za sestanek na ministrstvu za kulturo (izplen: sestanek tam že kmalu). Par mailov, dogovor z Novim sadom za gostovanje Alien Express septembra, dogovor za sestanek z Unido Senegal itd. Delavnica je odlična in plesalci na koncu zadovoljni, jutri se vidimo spet. Od 15.30 do 17.00 kosilo v Francoskem inštitutu, kjer smo dan prej imeli super sestanek s predstavnikom za umetnost, ki bo podprl naš projekt. Od 17.00 do 18.00 dolga vožnja » domov«. Dakar je veliko mesto, ki vibrira in ima kot vsa mesta probleme z prometom. Od 20. do 22. par novih mailov in pisanje. 

Od kdaj opravljate to delo in kaj ste delali pred tem?

Od leta 1999. Pred tem se bila koordinatorka Mreže za Metelkovo, novinarka na Kanalu A in pomočnica direktorice na Dramski šoli Barice Blenkuš. 

Zakaj ste se odločili za ta poklic oziroma službo? 

V ta poklic sem padla čisto po naključju, po izobrazbi sem namreč diplomirani socialni delavec in diplomirani mednarodni politolog. Preko dela v Mreži za Metelkovo sem padla v mrežo kulture in tu sem še danes. V bistvu sem spoznala, da lahko v kulturi delam tudi mednarodne in socialne projekte in to je preprosto to. 

Kaj vas pri vašem delu motivira in veseli? 

Da je vsak dan drugačen, da delam različne projekte z različnimi ljudmi na različnih koncih sveta. 

S katerimi problemi se srečujete pri delu? 

Je samo en problem, in to so finance, ki jih za kuturo in umetnost ni dovolj. 

Kje vidite rešitve zanje? 

Da dobi kultura mesto v našem sistemu, kot jo imajo turizem, gospodarstvo ali šolstvo.

Česa se pri svojem delu bojite? 

Nimam strahov, včasih se samo zamislim, kako bom živela, ko bom v pokoju, saj bo moja pokojnina približno 300 evrov, kot pokojnina vseh drugih s statusom umetnika ali producenta. 

Kdo so za vas kulturniki? 

Kulturniki so vsi, ki imajo radi kulturo, in smo vsi, ki delamo v kulturi. 

Kdo so za vas umetniki? 

Umetniki so osebe, ki imajo neko drugo senzibiliteto kot mi drugi, ki lahko svet vidijo in občutijo drugače kot mi, imajo poslanstvo to povedati, prikazati, uglasbiti. Včasih je to boleče ogledalo naši družbi, včasih poezija, ki nam polepša dan. 

Katerih kulturnih dogodkov se najraje udeležujete? 

Glede na to, da delam v kuturi, vidim veliko plesnih in gledaliških predstav, različnih festivalov, kakšno likovno razstavo.

Zakaj mislite, da potrebujemo kulturo? 

To je napačno vprašanje: kultura je, samo večina se ne zaveda, da brez kulture ni civilizacije. Kako pa mi vrednotimo kuturo, je drugo vprašanje. Na tej stopnji civilizacije je kultura zapostavljena in po drugi strani skomercializirana. 

Zakaj mislite, da potrebujemo umetnost? 

Vedno potrebujemo presežke in umetnost je presežek.

Zakaj mislite, da potrebujemo ministrstvo za kulturo?  

In zakaj je to sploh vprašanje? Zakaj pa potrebujemo druga ministrstva?

Kakšen bi bil idealen minister za kulturo in kakšna bi bila idealna kulturna politika?

Idealnega ni. Potrebujemo pa osebo, ki bo delala za nas, ki delamo v kulturi, ki bo sposobna dialoga tako med vladnim kot nevladnim sektorjem, ki bo sposobna reforme in ki ne bo strankarsko pozicionirana. 

Kakšna bi bila idealna reforma kulturnega sistema?

(Intervjuvanka ni želela odgovoriti.)

Kako doživljate pogoste konflikte med ministrstvom za kulturo in kulturniki?

Glede na to, da sem del tega konflikta, ne gre za doživljanje, gre za čisto praktične zadeve, ko naenkrat izveš, da si po desetih festivalih, dveh ravno končanih medarodnih projektih, ki so bili podprti s strani Evrope, ostal brez prebite pare za naslednja štiri leta zaradi birokratske okostenelosti. Me prav zanima, kako bi to doživeli vi? 

Menite, da se kulturniki preveč pritožujejo nad delom ministrstva za kulturo in stanjem v kulturi na splošno?

Ne, žal ne, stanje je alarmantno in je slabše, kot je bilo pred denimo osmimi leti. In vsi si želimo progresa, mar ne?

Če bi imeli možnost izvesti kulturno reformo, katera bi bila prva sprememba, ki bi jo uvedli?

Najprej bi bilo treba reformirati samo ministrstvo. 

Kaj bi spremenili pri svojem delu ali načinu delovanja, če bi s spremembo lahko izboljšali razmere v kulturi?

Glede na to, da delam v kulturi in z umetniki, poskušam spremneniti vsaj razmere za naše in druge umetnike. Zato sem na primer v Senegalu, kamor bodo šli tudi slovenski umetniki in tokrat tudi tehniki, saj bomo odprli program za izobraževanje drugih tehnikov in umetnikov v državah, kjer so razmere še hujše kot pri nas, tako da izvažamo naše znanje in kreativnost in umetnost. Država tega ne zna.

O avtorju. Mojca Pišek (1985). Kup idej, kako spremeniti svet na bolje. Čemu ne začeti s slovensko literaturo.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Ministrstvo za kulturo potrebuje temeljito kadrovsko prenovo

    Mojca Pišek

    Moti me, da je precej pogosta splošna percepcija umetniškega ustvarjanja, da to ustvarjalci počno iz samo njim lastnega veselja in da je plačilo njihovega dela nepričakovana nagrada.

  • Konfliktov bi bilo manj, če bi ministrstvo promptno odgovarjalo

    Mojca Pišek

    Pri delu me motivira, da področju knjige pomagamo preživeti in da naredimo kak korak skupaj naprej. Da lahko osebno spoznavam avtorje, založnike in druge s tega področja, ni seveda nujno, da smo vedno obojestransko navdušeni.

  • Za vse probleme in rešitve vemo že od 90-ih

    Mojca Pišek

    Sama sem razočarana nad slovenskimi kulturniki, saj menim, da prevečkrat neutemeljeno in vse povprek kritizirajo ministrstvo. Vsak namreč vidi le sebe in svoje pridobljene ugodnosti in pravice, ne zanima pa jih, kaj bi bilo dobro za kulturo kot celoto.