Za vse probleme in rešitve vemo že od 90-ih

(Fotografija je simbolična)

Na prvo žogo z anonimno uslužbenko Ministrstva za kulturo

Mojca Pišek

Ime in priimek?

(Intervjuvanka ni želela razkriti svojega imena.)

Poklic, ki ga opravljate, oziroma delovno mesto? 

Vodja Službe za proračun in finance.

Kako je videti vaše delo na povprečen delovni dan? 

Zaradi narave delovnega mesta dnevno prejemam zelo veliko elektronske pošte, zato je prva stvar, ki jo opravim po prihodu na delovno mesto, pregled elektronske pošte in priprava odgovorov na prejeta vprašanja, na zaprosila za podatke itd. Nato začnem s pregledovanjem in parafiranjem dokumentov, ki so pripravljeni za podpis ministra. Preostala dnevna opravila so odvisna od aktualnih nalog (npr. priprava predloga finančnega načrta in obrazložitev finančnega načrta ministrstva, priprava predloga zaključnega računa proračuna ministrstva, izvrševanje proračuna, financiranje javnih zavodov in vsi postopki v zvezi s tem, priprava internih navodil in podzakonskih aktov, sodelovanje v komisijah, sodelovanje z Ministrstvom za finance, revizorji Računskega sodišča in Urada za nadzor proračuna …) Proti koncu dneva ponovno pregledujem in parafiram dokumente, ki mi jih posredujejo tekom dneva.

Od kdaj opravljate to delo in kaj ste delali pred tem?

Na Ministrstvu za kulturo sem že od leta 1994, ko sem se zaposlila kot pripravnica v Finančni službi. Vodja službe sem od leta 2012 dalje.

Zakaj ste se odločili za ta poklic oziroma službo?

V času absolventskega staža na Ekonomski fakulteti sem bila vladna štipendistka. Kadrovska služba Vlade RS mi je v skladu s pogodbo o štipendiranju za zaposlitev za čas pripravništva določila Ministrstvo za kulturo. Ker mi kultura tudi v vsakdanjem življenju veliko pomeni, sem bila odločitve kadrovske službe zelo vesela in nikoli nisem obžalovala, da sem se zaposlila ravno na Ministrstvu za kulturo.

Kaj vas pri vašem delu motivira in veseli?

Pri delu me motivira predvsem zadovoljstvo, ki ga občutiš po uspešno opravljeni nalogi ali rešitvi problema. Konkretnejših motivacij trenutno v javnem sektorju ni.

S katerimi problemi se srečujete pri delu?

Največ problemov je v zvezi z nezadostno višino proračunskih sredstev tako za delovanje javnih zavodov kot za investicije v kulturi, obnovo kulturnih spomenikov, založništvo, nevladnike itd. Da lahko »gasimo požare«, smo nenehno primorani prerazporejati sredstva, zaprošati za dodatna sredstva Ministrstvo za finance, druga ministrstva. Pri tem smo uspešni ali pa tudi ne.

Kje vidite rešitve zanje?

Rešitev vidim v odločitvi vlade, ki bo prepoznala kulturo kot eno izmed prioritet in Ministrstvu za kulturo ob pripravi predloga proračuna znatno povečala limite proračunskih sredstev za kulturo. Seveda pa je ob tem potrebna tudi reforma kulturne politike in politična volja, da se ta reforma izpelje.

Česa se pri svojem delu bojite?

Že odkar sem na ministrstvu, vemo za vse probleme, ki obstajajo na področju kulture, in tudi za možne rešitve, premaknilo pa se ni še nič. Bojim se, da tudi v prihodnje ne bo sprememb.

Kdo so za vas kulturniki?

Kulturniki so zame ljudje, ki se ukvarjajo z umetnostjo, kulturno dediščino, literaturo, filmom, mediji itd. in so poleg tega kulturni tudi v vseh drugih pogledih. Pri svojem delu sem žal velikokrat srečala kulturnike, ki se sicer ukvarjajo s kulturo, obnašajo pa se vse prej kot kulturno.

Kdo so za vas umetniki?

Umetniki so zame ljudje, ki ustvarjajo na področju glasbe, vizualnih umetnosti, uprizoritvenih umetnosti in intermedijskih umetnosti ter nam s svojimi deli bogatijo življenja.

Katerih kulturnih dogodkov se najraje udeležujete?

Najraje hodim v gledališče in v opero. Rada imam tudi zborovsko glasbo in tudi sama prepevam v ljubiteljski vokalni skupini.

Zakaj mislite, da potrebujemo kulturo? Zakaj mislite, da potrebujemo umetnost?

Zaradi kulture in slovenskega jezika smo se Slovenci ohranili kot narod. Brez kulture narod ne more obstajati. Umetnost človek potrebuje za svojo dušo.

Zakaj mislite, da potrebujemo ministrstvo za kulturo?

Ker bi se v nasprotnem primeru kultura izgubila v kakšnem megalomanskem ministrstvu in bi si v okviru vlade še teže izborila tako sredstva kot besedo.

Kakšen bi bil idealen minister za kulturo in kakšna bi bila idealna kulturna politika?

Idealen minister za kulturo bi po mojem mnenju moral imeti jasno zastavljene cilje ter odločnost te cilje tudi doseči. Imeti bi moral karizmo, s katero bi pritegnil tako sodelavce na ministrstvu kot kulturnike, da bi skupaj končno prišli do tako potrebnih sprememb na področju kulture.

Kakšna bi bila idealna reforma kulturnega sistema?

Idealna reforma kulturnega sistema verjetno ne obstaja, in tudi če bi bila na papirju idealna, se običajno zatakne v praksi.

Kako doživljate pogoste konflikte med ministrstvom za kulturo in kulturniki?

Sama sem razočarana nad slovenskimi kulturniki, saj menim, da prevečkrat neutemeljeno in vse povprek kritizirajo ministrstvo. Vsak namreč vidi le sebe in svoje pridobljene ugodnosti in pravice, ne zanima pa jih, kaj bi bilo dobro za kulturo kot celoto. Še bolj pa sem razočarana nad novinarji, ki objavljajo nepreverjene informacije ali pa površno in napol povzemajo pojasnila ministrstva, kar tudi povzroča negativne odzive v javnosti.

Menite, da se kulturniki preveč pritožujejo nad delom ministrstva za kulturo in stanjem v kulturi na splošno?

Da.

Če bi imeli možnost izvesti kulturno reformo, katera bi bila prva sprememba, ki bi jo uvedli?

Glede na to, da se kar 58 odstotkov proračuna nameni izvedbi kulturnega programa v javnih zavodih, bi najprej naredila analizo, ali je res vse, kar financira država v javnih zavodih, v javnem interesu države. To velja predvsem za občinske javne zavode. V skladu z ugotovitvami bi na novo določila javno službo, ki je financirana iz državnega proračuna. Poleg tega bi skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi spremenila togo delovnopravno ter plačno zakonodajo, ki bi omogočala bolj fleksibilno zaposlovanje (igralci, glasbeniki) ter tudi fleksibilno nagrajevanje na podlagi dejanske delovne uspešnosti zaposlenih. Zaostrila bi tudi kriterije za pridobitev pravice do plačila prispevkov za samozaposlene na področju kulture, saj je ta inštrument popolnoma izgubil prvotni namen, proračunsko pa je postal nevzdržen.

Kaj bi spremenili pri svojem delu ali načinu delovanja, če bi s spremembo lahko izboljšali razmere v kulturi?

Poenostavila bi nekatere postopke financiranja, hkrati pa povečala naknadni nadzor nad porabo sredstev.

O avtorju. Mojca Pišek (1985). Kup idej, kako spremeniti svet na bolje. Čemu ne začeti s slovensko literaturo.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Eno leto, ki sem ga posvetil dialogu, je bilo predolgo

    Mojca Pišek

    Kultura se vse bolj zapira vase in se ukvarja samo z lastnimi problemi in potrebami ter se včasih preveč odreka svojemu poslanstvu, da reflektira in motri celoto družbe, dogajanja znotraj družbene skupnosti in razvoj družbe, se na vse to kritično odziva oziroma vstopa v dialog z drugimi družbenimi podsistemi.

  • Najbolj me veseli, ko se iz množice idej izloči najboljša, ko veš, da je to to

    Mojca Pišek

    Umetnost je del družbe, ki ne sme biti definiran. Družba potrebuje sfere, v katerih se lahko pojavi nekaj, česar v družbi še ni, nekaj, kar družbi odpira potencial za nadaljnji razvoj.

  • Ministrstvo za kulturo potrebuje temeljito kadrovsko prenovo

    Mojca Pišek

    Moti me, da je precej pogosta splošna percepcija umetniškega ustvarjanja, da to ustvarjalci počno iz samo njim lastnega veselja in da je plačilo njihovega dela nepričakovana nagrada.