Prva nujna sprememba je zaposlovanje mladih v kulturi

Marko Rusjan (foto: Jošt Franko)

Na prvo žogo z Markom Rusjanom

Mojca Pišek

Ime in priimek? 

Marko Rusjan.

Poklic, ki ga opravljate, oziroma delovno mesto? 

Magister pravnih znanosti, pomočnik direktorice Moderne galerije.

Kako je videti vaše delo na povprečen delovni dan? 

Pregled elektronske pošte in odgovarjanje nanjo, dnevni sestanki z zaposlenimi, planiranje njihovega dela, priprava projektov, reševanje nepredvidenih težav pri delovanju muzeja itd.

Od kdaj opravljate to delo in kaj ste delali pred tem? 

To delo opravljam od leta 2013, pred tem sem pet let delal na Ministrstvu za promet oz. za infrastrukturo, štiri leta pa sem vodil Kulturni center Mostovna v Novi Gorici.

Zakaj ste se odločili za ta poklic oziroma službo? 

V delovanje na področju kulture sem vpet že od srednje šole dalje, tako profesionalno (vodenje nevladnega zavoda) kot ljubiteljsko (vodenje društva in glasbeno ustvarjanje). Ko se mi je ponudila priložnost dela v pomembni in vplivni kulturni instituciji, ki ob tem tudi išče inovativne načine delovanja, sem to z veseljem sprejel.

Kaj vas pri vašem delu motivira in veseli? 

Predvsem je pomembno, da kulturna institucija ne počiva na starih uspehih, temveč si skuša vedno znova izmišljati nekaj novega. Z jasno vizijo je cilje laže doseči, kar prinaša tudi veliko zadovoljstva. Všeč mi je, da se Moderna galerija in MSUM kljub vsem težavam razvijata in nadgrajujeta.

S katerimi problemi se srečujete pri delu? 

Osnovni problem je v zadnjih letih vsekakor finančne narave. Krčenja sredstev s strani sofinancerja Ministrstva za kulturo se nadaljujejo tudi v času gospodarske rasti. Kar pomeni, da država ne ve, kaj bi s svojimi institucijami in jih pušča v životarjenju. Obenem pa kot javni zavod moramo izvajati javne službe, za katere smo sploh bili ustanovljeni. Prepuščeni smo samim sebi, z vedno manj denarja. Obenem pa država in EU nalagata vedno nove zakonske zahteve, ki zahtevajo dodatno delo in financiranje. Ob vsem tem se občasno pojavi tudi težava pri motiviranju zaposlenih, sploh tistih z nižjimi plačami iz plačne skupine J.

Kje vidite rešitve zanje? 

Ministrstvo oz. država mora zagotoviti zadostno financiranje, da se lahko izvede osnovni program, tj. izvajanje javne službe brez nestabilnih virov. Dodatni viri naj bodo namenjeni nadgradnji programa. Na našem področju pa mora biti bolj pripoznana internacionalizacija delovanja in regionalno povezovanje med institucijami, saj smo del EU in je vsaj mobilnost državljanov EU zagotovljena. Tako se tudi nove ideje laže razvijajo v dialogu z drugimi okolji. Seveda se ne smemo omejevati samo na EU.

Česa se pri svojem delu bojite? 

Ničesar, strah te samo ovira pri izpeljavi potrebnih sprememb. Potrebna pa je previdnost v komuniciranju z različnimi javnostmi, ki imajo različna pričakovanja in poglede na tvoje delo.

Kdo so za vas kulturniki? 

Vsi, ki delajo na področju kulture. Osebno tega termina ne uporabljam.

Kdo so za vas umetniki? 

Nekdo, ki zavestno uporablja enega ali več umetnostnih žanrov, da z njihovo pomočjo izrazi svoj pogled na svet.

Katerih kulturnih dogodkov se najraje udeležujete? 

Koncerti, otvoritve razstav. Kino in gledališče redkeje zaradi pomanjkanja časa. Življenjski stil me zbližuje s knjigami.

Zakaj mislite, da potrebujemo kulturo? Zakaj mislite, da potrebujemo umetnost? 

Kulturo bi tu izpustil, saj se mi zdi pomembnejša umetnost. Umetnost je eden od načinov spoznavanja realnosti in brez nje bi bil naš pogled na svet zelo okrnjen.

Zakaj mislite, da potrebujemo ministrstvo za kulturo? 

Vsekakor potrebujemo državni aparat, ki skrbi za kulturo, ta pa mora znati prepoznati potrebe in zahteve sodobnega časa na tem področju. 

Kakšen bi bil idealen minister za kulturo in kakšna bi bila idealna kulturna politika? 

Vsekakor se mora minister spoznati na področje dela in se znati obdati s pravimi sodelavci, da bo lahko sprejemal pravilne odločitve. Idealne kulturne politike seveda ni, mora pa biti takšna, ki bo hkrati zagotovila razvoj umetnosti in ohranila kulturno dediščino.

Kakšna bi bila idealna reforma kulturnega sistema? 

Najprej je treba zagotoviti materialne pogoje za delo tako institucijam kot nevladnim organizacijam in samozaposlenim. Nato je treba določiti prioritete za sorazmeren razvoj različnih področij. 

Kako doživljate pogoste konflikte med ministrstvom za kulturo in kulturniki? 

Nekateri so že trajni in izvirajo iz kroničnega pomanjkanja denarja. Teh verjetno ne bo mogoče odpraviti. Z večjo odprtostjo ministrstva in druge strani pa je mogoče marsikaj doseči. Predvsem pa si mora tudi ministrstvo za kulturo zagotoviti boljše pogoje za delovanje v okviru Vlade RS. Dokler bo ministrstvo za kulturo samo pristajalo na obrobno, okrasno vlogo, tako dolgo bo takšno vlogo imel tudi celotni sektor. 

Menite, da se kulturniki preveč pritožujejo nad delom ministrstva za kulturo in stanjem v kulturi na splošno? 

Razmere so dejansko slabe in marsikdo se še premalo oglaša. Nekateri imajo tudi pritoževanje kot del taktike in so zato v javnosti bolj glasni, drugi izberejo druge kanale. Razlikovati moramo med tem, kar ministrstvo ali uradniki sploh lahko storijo v okviru možnega ter željami kulturnikov. Drugo pa je, kako si ministrstvo izbori svoje pogoje za delo. Tu je še veliko rezerve. Glej prejšnji odgovor.

Če bi imeli možnost izvesti kulturno reformo, katera bi bila prva sprememba, ki bi jo uvedli?

Predpogoj je povečanje sredstev v proračunu. Nato pa je prva sprememba mehanizem zaposlovanja mladih v kulturi, tam, kjer je zaznati kadrovsko podhranjenost. 

Kaj bi spremenili pri svojem delu ali načinu delovanja, če bi s spremembo lahko izboljšali razmere v kulturi? 

Več časa in sredstev bi namenil dodatnemu izobraževanju, tako doma kot v tujini. Zaradi finančne podhranjenosti je kadrovsko izobraževanje v javnih zavodih precej zastalo, kar se bo na dolgi rok zelo poznalo.

O avtorju. Mojca Pišek (1985). Kup idej, kako spremeniti svet na bolje. Čemu ne začeti s slovensko literaturo.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Eno leto, ki sem ga posvetil dialogu, je bilo predolgo

    Mojca Pišek

    Kultura se vse bolj zapira vase in se ukvarja samo z lastnimi problemi in potrebami ter se včasih preveč odreka svojemu poslanstvu, da reflektira in motri celoto družbe, dogajanja znotraj družbene skupnosti in razvoj družbe, se na vse to kritično odziva oziroma vstopa v dialog z drugimi družbenimi podsistemi.

  • Najbolj me veseli, ko se iz množice idej izloči najboljša, ko veš, da je to to

    Mojca Pišek

    Umetnost je del družbe, ki ne sme biti definiran. Družba potrebuje sfere, v katerih se lahko pojavi nekaj, česar v družbi še ni, nekaj, kar družbi odpira potencial za nadaljnji razvoj.

  • Ministrstvo za kulturo potrebuje temeljito kadrovsko prenovo

    Mojca Pišek

    Moti me, da je precej pogosta splošna percepcija umetniškega ustvarjanja, da to ustvarjalci počno iz samo njim lastnega veselja in da je plačilo njihovega dela nepričakovana nagrada.