Dialog je pomemben kot proces, ne kot rezultat

(Fotografija je simbolična)

Na prvo žogo z uslužbenko Ministrstva za kulturo

Mojca Pišek

Ime in priimek?

(Intervjuvanka ni želela razkriti svojega imena.)

Poklic, ki ga opravljate, oziroma delovno mesto?

Podsekretarka v Službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje.

Kako je videti vaše delo na povprečen delovni dan?

Moje delo je precej dinamično in bi bilo zato težko opredeliti povprečen delovni dan. Lahko pa opišem na primer svoj včerajšnji delovni dan, ki se je začel ob 7:30 z usklajevalnim sestankom z vodstvom ministrstva kot priprava na kasnejšo avdiokonferenco z Ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ) in Stalnim predstavništvom RS pri EU (SPBR). Sledilo je seznanjanje z vhodno pošto in depešami v zvezi z EU zadevami in mednarodnim sodelovanjem ter posredovanje informacij in zaprosil sodelavcem z drugih delovnih področij znotraj ministrstva. Nato sem odšla na MZZ na avdiokonferenco z MZZ in SPBR. Sledila je malica in vrnitev na matično ministrstvo. Popoldne sem pripravila zabeležko avdiokonference in jo posredovala vodstvu ministrstva. Sledila je priprava predloga govorne točke s področja kulture za udeležbo predsednika vlade na Vrhu EU – Zahodni Balkan v Sofiji skupaj z utemeljitvijo, nato pa usklajevanje z Ministrstvom za finance v zvezi z njihovimi pripombami na izhodišča RS za udeležbo na Svetu za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju (zasedanje v sestavi ministrov za kulturo). Delovni dan se je zaključil ob 17. uri z udeležbo na tečaju francoskega jezika. Med temi opravili sem odgovarjala na e-pošto in na telefonske klice ter uvajala kolegico, ki nadomešča sodelavko na daljši bolniški odsotnosti.

Od kdaj opravljate to delo in kaj ste delali pred tem?

To delo opravljam od leta 2008. Prej sem delala kot prevajalka in učiteljica angleščine.

Zakaj ste se odločili za ta poklic oziroma službo?

Ko sem začela z delom na MK, je bila to projektna zaposlitev za čas predsedovanja Slovenije EU. Delo je bilo zanimivo in dinamično in me je pritegnilo, zato sem se, ko se je ponudila možnost, odločila ostati, dodatna motivacija za to pa je bila tudi socialna varnost, ki jo nudi tovrstna zaposlitev. Večkrat si sicer želim, da bi delala v svobodnejšem poklicu, ker je delo na ministrstvu večkrat tudi precej omejujoče in frustrirajoče, a se doslej še nisem upala odločiti za tak korak, predvsem zaradi socialne varnosti.

Kaj vas pri vašem delu motivira in veseli?

Najbolj me motivira, če dosežemo rešitve, ki koristijo področju kulture v Sloveniji, in če to tudi drugi prepoznajo. Najbolj me veseli vsebinsko delo, sodelovanje in povezovanje pozitivnih pobud.

S katerimi problemi se srečujete pri delu?

Največja težava je kadrovska podhranjenost in organizacija dela. Na ministrstvu za kulturo sama pokrivam področje EU zadev. V desetih letih se je število zaposlenih na področju EU zadev in mednarodnega sodelovanja na ministrstvu več kot prepolovilo.

Kje vidite rešitve zanje?

Zaposlitev/prerazporeditev dodatnih sodelavcev in racionalizacija delovnih procesov.

Česa se pri svojem delu bojite?

Zadnje čase predvsem tega, da me ne bi delo preveč posrkalo vase, da ne bi nase prevzemala preveč odgovornosti, da ne bi nosila dela (vsaj v glavi) s sabo domov in da mi ne bi obremenjenost z delovnimi problemi jemala spanca.

Kdo so za vas kulturniki?

Kulturniki zame predstavljajo širšo kulturniško srenjo, ki vključuje tako umetnike, umetnostne kritike, nevladne organizacije (tudi zagovorniške) na področju kulture, javne zavode na področju kulture …

Kdo so za vas umetniki?

Umetniki so zame avtorski ustvarjalci in poustvarjalci, predvsem tisti, ki svoje umetniške izraze ustvarjajo profesionalno, kot svoj osnovni poklic.

Katerih kulturnih dogodkov se najraje udeležujete?

Razstav, gledaliških, plesnih in filmskih predstav, literarnih dogodkov, koncertov …

Zakaj mislite, da potrebujemo kulturo? Zakaj mislite, da potrebujemo umetnost?

Da kulturne pravice sodijo med človekove pravice, gotovo ni naključje. Kultura prežema naša življenja od prve besede materinščine naprej, zato je treba kulturne izraze varovati in spodbujati, tako našo kulturno dediščino, ki je pomemben del naše identitete, kot tudi sodobno ustvarjalnost, ki zna nastaviti družbi ogledalo in postavljati prava vprašanja. Umetnost je izjemno pomembna za družbeni razvoj, saj odpira nove poglede, nove perspektive in pomaga iskati nove rešitve, zlasti v kreativnih partnerstvih z drugimi področji, kot so izobraževanje, raziskave, okolje …

Zakaj mislite, da potrebujemo ministrstvo za kulturo?

Ministrstvo za kulturo potrebujemo za zagotavljanje pogojev za nadaljnji razvoj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v Sloveniji ter za strokovno pripravo stališč in zastopanje interesov Slovenije na področju kulture v EU ter mednarodnih organizacijah (Svet Evrope, UNESCO …). Vse to bi bilo sicer načeloma možno izvajati tudi v večjem/združenem ministrstvu, a po mojem mnenju manj učinkovito, saj lahko vprašanje samostojnega resorja, ki je morda na prvi pogled le simbolnega pomena in področju kulture zagotavlja večjo vidnost, hitro postane zelo praktično vprašanje, zlasti na primer v času krize, ko so ministrstva izpostavljena proračunskim rezom in je seveda laže vzeti sredstva nekemu področju, ki je dlje od oči in tudi dlje od srca političnih določevalcev.

Kakšen bi bil idealen minister za kulturo in kakšna bi bila idealna kulturna politika?

Idealen minister za kulturo bi po mojem mnenju izhajal iz najmočnejše stranke v vladi, ki bi imela že v izhodišču ambicijo vodenja kulturnega resorja. Tudi minister sam bi moral imeti znotraj svoje stranke močan položaj, da bi lahko uspešno bojeval bitke z drugimi resorji v korist področju kulture. Idealno bi izhajal s področja kulture, imel vizijo razvoja področja kulture, a bil pripravljen na iskren dialog s kulturnim sektorjem.

Kakšna bi bila idealna reforma kulturnega sistema?

Reforma, ki bi bila dialoško koncipirana s kulturnim sektorjem kot partnerjem, pri čemer bi bil sam proces dialoškega iskanja rešitev za reformo enako pomemben, če ne pomembnejši od rezultata, s katerim, kot je navadno pri kompromisih, nihče na koncu ne bi bil povsem zadovoljen, a bi ga lahko sprejeli, če bi ves čas bili aktivno vključeni v njegovo oblikovanje.

Kako doživljate pogoste konflikte med ministrstvom za kulturo in kulturniki?

Včasih se počutim precej razcepljeno.

Menite, da se kulturniki preveč pritožujejo nad delom ministrstva za kulturo in stanjem v kulturi na splošno?

Ne vem, ali se pritožujejo preveč, si pa želim več konstruktivnih kritik ter manj kritikantstva in pritoževanja na pamet.

Če bi imeli možnost izvesti kulturno reformo, katera bi bila prva sprememba, ki bi jo uvedli?

Mislim, da učinkovite reforme ni mogoče kar uvesti od zgoraj navzdol. Najprej bi bilo treba vzpostaviti sistem strukturiranega dialoga z zainteresirano javnostjo o pripravi reforme. Mislim, da bi bile koristne tudi kratkoročne izmenjave na primer med zaposlenimi v NVO na področju kulture in v javnih zavodih na področju kulture ter zaposlenimi na ministrstvu, da bi vsi dobili malo bolj realno predstavo o delu v kulturnem sektorju in o delu na ministrstvu.

Kaj bi spremenili pri svojem delu ali načinu delovanja, če bi s spremembo lahko izboljšali razmere v kulturi?

Če bi lahko delala bolj vsebinsko in poglobljeno, bi lahko to gotovo pozitivno vplivalo na razmere v kulturi, a za to bi bila potrebna dodatna kadrovska podpora.

O avtorju. Mojca Pišek (1985). Kup idej, kako spremeniti svet na bolje. Čemu ne začeti s slovensko literaturo.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Eno leto, ki sem ga posvetil dialogu, je bilo predolgo

    Mojca Pišek

    Kultura se vse bolj zapira vase in se ukvarja samo z lastnimi problemi in potrebami ter se včasih preveč odreka svojemu poslanstvu, da reflektira in motri celoto družbe, dogajanja znotraj družbene skupnosti in razvoj družbe, se na vse to kritično odziva oziroma vstopa v dialog z drugimi družbenimi podsistemi.

  • Najbolj me veseli, ko se iz množice idej izloči najboljša, ko veš, da je to to

    Mojca Pišek

    Umetnost je del družbe, ki ne sme biti definiran. Družba potrebuje sfere, v katerih se lahko pojavi nekaj, česar v družbi še ni, nekaj, kar družbi odpira potencial za nadaljnji razvoj.

  • Ministrstvo za kulturo potrebuje temeljito kadrovsko prenovo

    Mojca Pišek

    Moti me, da je precej pogosta splošna percepcija umetniškega ustvarjanja, da to ustvarjalci počno iz samo njim lastnega veselja in da je plačilo njihovega dela nepričakovana nagrada.