Mnenje kritikov ni najbolj iskano

Kako bi opisala trenutno stanje kritike v Argentini? Ali imate mnogo aktivnih kritikov, so cenjeni in imajo širši kulturni vpliv?

Če govorimo izključno o literarni kritiki, je ta vezana tako na akademsko kot na novinarsko dejavnost, in po mojem mnenju bolj na prvo kot na drugo. Literarna kritika je v veliki meri omejena na časopisne književne liste, torej nima večjega dosega in vpliva. Obdobje, ko so bili literarni kritiki spoštovane in uveljavljene javne osebnosti, je že davno mimo. Obstajajo primeri, ko se kakšnega kritika zaprosi za časopisno kolumno ali pa za njegovo mnenje o kakšni aktualni temi v televizijski oddaji (a to bolj v vlogi kritika kulture ali politike na splošno kot pa specifično literarnega kritika), a tudi v teh izrednih primerih nikoli ne gre za samostojne, neodvisne kritike. Vedno nastopajo za neki interes, pa naj bo to interes družb množičnih medijev ali vladnih organizacij. V nobenem primeru pa ni njihovo mnenje najbolj iskano.

Ali so, če ta obstaja na državni ravni, literarni kritiki vključeni v promocijo vaše književnosti?

Založniška promocija je v komercialnem pogledu v večji meri spodbujena s publicitetnimi akcijami založb kot pa od kritikov. Akademska srenja (univerzitetni krog) in časopisni literarni listi pa imajo še vedno to moč, da uveljavijo določena imena znotraj ožjega kroga ljudi, ki jih literatura zanima, a ta vsekakor ni številčen. Tudi preko blogov in spletnih revij je mogoče promovirati avtorje, ki ne objavljajo le pri velikih založbah. Spletna promocija je v veliki meri delo, ki je opravljeno brez plačila, z namenom, da bi se uveljavila določena imena: in to tako ime avtorja, ki delo napiše, kot kritika, ki ga recenzira.

Ali imajo literarni kritiki pri vas dovolj priložnosti za objavljanje? Katere so najpomembnejše publikacije, v katerih se objavlja tudi literarna kritika?

Literarne kritike se objavljajo v književnih podlistkih velikih časopisov (gre za freelance delo, do katerega je zelo težko priti, povrhu vsega pa je še slabo plačano); v manjših tiskanih literarnih revijah (navadno pod okriljem univerze ali pa tudi ne) ali pa v elektronskih revijah, in to največkrat brez plačila. Obstaja tudi nekaj založb (prav tako pod okriljem univerze ali pa tudi ne), ki so specializirane za izdajanje študij in akademskih esejev. Stroške teh izdaj morajo avtorji običajno pokriti sami. Zanje sicer lahko pridobijo sredstva univerze ali pa jih plačajo iz lastnega žepa.

So kritiki pri vas povezani v društvo?

Ne, kolikor vem.

Je delo literarnih kritikov prepoznano in podprto s strani države?

Ne. Na javnih univerzah pa obstajajo subvencije za literarne raziskave.

Obstaja kakšna nagrada za literarno kritiko?

Ne, kolikor vem. Morda obstaja kakšna manjša nagrada za literarne kritike, a ta je verjetno le častna, ne v denarju.

Ali veš za še kakšne mednarodne projekte, ki bi vključevali tudi literarne kritike?

Ne vem, naše delo je omejeno na domače okolje, morda le v primeru, če si zaposlen na univerzi in ta sodeluje v programih z drugimi univerzami po svetu.

Za revijo Literatura si recenzirala knjigo Taje Kramberger. Si zanjo slišala že prej?

Ja, Tajini poeziji sem prisluhnila na branju ob njenem obisku v Buenos Airesu, na srečanju, ki ga je organizirala založba, ki je prevedla njeno knjigo v španščino in jo tudi izdala.

Prevedla Veronika Rot