Dušo poezije zaveže čutna dotaknjenost realnih videnj

Andrej Medved, Glanum

Andrej Medved o svojem ustvarjanju in zbirki Glanum

Andrej Medved, rojen leta 1947 v  Ljubljani, je pesnik, esejist in filozof, urednik in prevajalec, umetniški vodja Obalnih galerij Piran. V mladosti je bil urednik Tribune, Problemov, Le livre slovène, tudi glavni in odgovorni urednik, od leta 1985 ureja Edicijo Artes, ki je posvečena izključno likovnim razpravam, kot teoretski prispevek k razstavni politiki ter umetnostnozgodovinski stroki, in od 1999 Edicijo Hyperion, ki objavlja izvirno ter prevodno poezijo in teorijo. Prevaja iz nemščine, francoščine, italijanščine. V letu 2011 je izšla njegova 32. zbirka pesmi. Je prejemnik Jenkove (2008), Veronikine (2010) in nagrade Prešernovega sklada (2002).

Za Literaturin obveščevalnik je povedal nekaj o svojem ustvarjanju in svoji novi knjigi Glanum, ki je izšla v zbirki Prišleki.

Mnoge izmed tvojih knjig zadnjih let so vsebinsko oz. že kar v naslovu vezane na določene geografije (Provansa, Sredozemlje, Libija, Rim, Afrika, …). Kako so nastale? Kako se geografija vpisuje v tvojo poezijo in tvoja poezija v obdajajočo geografijo?

Vse naštete in še Kitera sodijo v mediteranski ciklus, ki navezuje svoje stihe na podobe določene pokrajine, kjer “dušo” poezije zaveže čutna dotaknjenost realnih videnj. Vse druge zbirke, vsaj večinoma so “strunske vibe” nekakšne čiste jezikovne glasbe. V vseh pa je prisotna metaforika, ki je izvirno moja, medvedovske vizije in prispodobe, na meji klasicizma, simbolizma, dekadence in romantičnega modernizma, kjer je subjekt, se pravi pesniški subjekt, do kraja osvobojen vseh spon in tradicionalnih “vzorcev”, in je poezija le čista jezikovna igra: za jezik in iz jezika.

V zadnjih letih, v svojem zrelem življenjskem obdobju, si zelo plodovit pesnik. Gre za potrebo ali si pri sebi našel svojo zmagovalno metodo? Kaj te žene?

Andrej Medved, foto Barbara Milavec Imel sem tudi že neplodna leta … Tako sem v obdobju 1974-1992, se pravi več kot 16 let napisal le eno, kratko zbirko Glava, ki kaže neko temeljno eksistencialno krizo … Po letu 2000 se mi je “odprlo” in pišem z lahkoto. V zadnjem desetletju sem napisal 25 zbirk in vsaka se mi zdi drugačna.

Kako se počutiš kot eden izmed sooblikovalcev modernizma pri nas, ki je pred skoraj petdesetimi leti imel mnogo (dejavnih) sopotnikov, danes pa vsaj med pesniki izgublja svojo ostrino? Praviš namreč, da je za umetnost bistvena forma, ki mora pretresti naše vrednote in dojemanje sveta. Je v poeziji to sploh še mogoče? Si ti prizadevaš za to?

Modernizma v bistvu nisem niti <še> zares občutil v svoji poeziji. A Forma je temeljna za vsak prevrat, obrat, iznajdbo in odkritje v pesništvu, filozofiji in slikarstvu. O tem sem pisal v eseju “Neki tekst, prolegomena”, ki je izšel pred novim letom.

Andrej Medved, GlanumKako pri sebi doživljaš spremembe v svoji poetiki? Jih pozdravljaš, se jim umikaš? Ali si v novejšem obdobju na tem področju doživljal kakšne večje pretrese?

Spremembe v poetiki si venomer sledijo s “čustvi”; čustvo je temeljno, primarno za vsako novo zbirko … Lahko je minimalno, le trenutek, ki vzlebdi v meni, in že nastane zbirka pesmi … Imam jih še nešteto, trenutno do svoje enainpetdesete zbirke. Do časa, ko bom imel že 80 let, zdaj predvidevam, da bo prav toliko knjig pesmi, potem bom nehal; a je vprašanje, če jih bom doživel.

V knjigi Pictura poesis, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, si esejem o likovni umetnosti dodal še  pesmi, ki so pred vsakim razdelkom delovale kot nekakšen uvodni akord. Kako blizu sta zate obe področji in kako korespondirata?

Slikarstvo ni pred poezijo …  Metafore in nadrealne in simbolne, simbolistične podobe se rojevajo v jeziku, potem šele obstaja slika.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pisatelj o pisatelju

    Aljaž Krivec

    Ideja dogodka, ki je obljubljal iskrivost in pronicljivost, je približno takšna: romana Samo pridi domov Andreja E. Skubica in Nemir Miriam Drev sta pri založbi Modrijan izšla skoraj istočasno, avtorja pa … →

  • Met kocke ni dovolj ali Eksperimentalna poezija nekoč in danes

    Gregor Podlogar

    Obrnil se je ključ v sobo je stopila noga. Steklenica bi rada pila (narejena 1967, izdana v samozaložbi 2003), Iztok Geister (besedilo), Marko Pogačnik (slike) … →

  • »Moraš biti neke vrste norec, da vztrajaš pri življenju pisatelja«

    Aljaž Krivec

    Festival Fabula se bo tokrat od 27. februarja do 9. marca 2013 v Ljubljani odvijal že deseto leto zapored. Programa festivala, ki o sebi govori … →