Ali naj kritika pripomore k slišnosti nerazumljenih?

Umetnost kritike 2017: Aljoša Harlamov, Mojca Pišek, Tadej Meserko

Aljoša Harlamov, Tadej Meserko, Mojca Pišek

Andrej Hočevar

Četrti mednarodni simpozij Umetnost kritike bo letos potekal 30. novembra in 1. decembra na različnih prizoriščih v Ljubljani. Pred srečanjem, na katerem se bodo z referati in v pogovorih predstavili tuji in domači kritiki, smo osrednje goste prosili za nekaj misli o dejavnosti, ki je vedno v krizi in še pod pritiskom. Tokrat objavljamo kratke izjave Aljoše Harlamova, Tadeja Meserka in Mojce Pišek.

Mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike

Aljoša Harlamov: Od mednarodnega kritiškega simpozija pričakujem predvsem zanimivo debato o smernicah in poteh literarne kritike, pri čemer me najbolj zanima, ali me bodo kolegi uspeli prepričati, da je trenutno rahljanje (trde) literarne teorije, kot to sam opažam, obogatitev literarne kritike in neka njena transformacija, ki ne vodi nujno v bližino starejših form in načinov – literarna kritika je namreč najbolj živa, ko se o njej pogovarjamo, ko jo preverjamo in prevprašujemo.

Tadej Meserko: Menim, da je letošnji mednarodni kritiški simpozij razprl eno ključnih vprašanj s področja kritike, ob tem pa pričakujem prispevke, ki bodo hkrati že vpogledi v prihodnost. Stanje je na točki preloma in mislim, da je nujno, da stopimo nekaj korakov v drugo smer.

Mojca Pišek: Pričakujem, da bom na letošnjem mednarodnem kritiškem simpoziju končno izvedela: Ali naj kritika pripomore k slišnosti nerazumljenih pesnikov, ali naj še naprej favorizira tiste, ki redno posodabljajo Facebook profil? Ali naj kritika posodi svoj glas veganstvu, univerzalnemu temeljnemu dohodku, razlastitvi kapitalistov ali vsemu hkrati? Ter ali je LGBT-literatura dobra, ker je dobra, ali ker je LGBT?

O avtorju. Andrej Hočevar (1980) je glavni urednik zbirke Prišleki in odgovorni urednik tega spletnega medija. Izdal je šest pesniških zbirk in eno kratkoprozno.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Literarna kritika danes: o srečevanjih med nostalgijo, vegetiranjem in mimikrijo

    Martina Potisk

    Razlogi, zakaj prihaja do nezadržnega neodobravanja ali vsaj nespoštovanja kritiškega ustvarjanja, se nahajajo v samorazgradnji, permanentni destabilizaciji in skorajda nepremostljivi kakofoniji kritiškega vrednotenja.

  • Na ostrem rezilu medkulturnega stika

    Klemen Kordež

    Naj to besedilo služi tudi kot poziv financerjem dogodka, da bi tudi v prihodnje po Evropi širil besedo o slovenski literaturi na edini način, ki se za to zdi primeren: z omogočanjem pretoka idej in znanja med ljudmi, ki so na tak ali drugačen način svoje življenje posvetili književnosti.

  • Kdaj bo kritika stopila na Luno?

    Veronika Šoster

    Morda pa je »kriza kritike« tudi to, da je po eni strani užaljena, da ni bolj dostopna, brana in upoštevana, po drugi pa hoče za vsako ceno ostati v svojem mehurčku?

Izdelava: Pika vejica