26. november 2017

Ali naj kritika pripomore k slišnosti nerazumljenih?

Umetnost kritike 2017: Aljoša Harlamov, Mojca Pišek, Tadej Meserko

Aljoša Harlamov, Tadej Meserko, Mojca Pišek

Andrej Hočevar

Četrti mednarodni simpozij Umetnost kritike bo letos potekal 30. novembra in 1. decembra na različnih prizoriščih v Ljubljani. Pred srečanjem, na katerem se bodo z referati in v pogovorih predstavili tuji in domači kritiki, smo osrednje goste prosili za nekaj misli o dejavnosti, ki je vedno v krizi in še pod pritiskom. Tokrat objavljamo kratke izjave Aljoše Harlamova, Tadeja Meserka in Mojce Pišek.

Mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike

Aljoša Harlamov: Od mednarodnega kritiškega simpozija pričakujem predvsem zanimivo debato o smernicah in poteh literarne kritike, pri čemer me najbolj zanima, ali me bodo kolegi uspeli prepričati, da je trenutno rahljanje (trde) literarne teorije, kot to sam opažam, obogatitev literarne kritike in neka njena transformacija, ki ne vodi nujno v bližino starejših form in načinov – literarna kritika je namreč najbolj živa, ko se o njej pogovarjamo, ko jo preverjamo in prevprašujemo.

Tadej Meserko: Menim, da je letošnji mednarodni kritiški simpozij razprl eno ključnih vprašanj s področja kritike, ob tem pa pričakujem prispevke, ki bodo hkrati že vpogledi v prihodnost. Stanje je na točki preloma in mislim, da je nujno, da stopimo nekaj korakov v drugo smer.

Mojca Pišek: Pričakujem, da bom na letošnjem mednarodnem kritiškem simpoziju končno izvedela: Ali naj kritika pripomore k slišnosti nerazumljenih pesnikov, ali naj še naprej favorizira tiste, ki redno posodabljajo Facebook profil? Ali naj kritika posodi svoj glas veganstvu, univerzalnemu temeljnemu dohodku, razlastitvi kapitalistov ali vsemu hkrati? Ter ali je LGBT-literatura dobra, ker je dobra, ali ker je LGBT?

O avtorju. Andrej Hočevar (1980) je glavni urednik zbirke Prišleki in odgovorni urednik tega spletnega medija. V reviji Literatura je urejal refleksijo in kritiko. Je avtor šestih pesniških zbirk. Vračanja (2002), ki so bila prva, so mu prinesla nominacijo za najboljši prvenec. Sledile so zbirke Ribe in obzornice (2005), Pesmi o koscih in podobnostih (2007), Privajanje na svetlobo (2009), Leto brez idej (2011) in Seznam … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Odčarati krog (ali mala kritiška utopija)

    Diana Pungeršič

    (Esej, kolumna,  10 min)

    Z izgubo kakovostne refleksije književnosti v javnem prostoru pač izgubljamo vsi – ustvarjalci, knjige in bralci. A pozitivna novica je, da drži tudi obratno! Je krog zares mogoče odčarati?

  • Kritiška situacija na Madžarskem

    Natália Kovács

    (Kritika, komentar,  10 min)

    Zdi se, da gre pri krčenju prostora, namenjenega kritiki, v revijah, časopisih in televiziji, in hkratni rasti kritike na spletu, tako v pisni kot v avdiovizualni obliki, za mednarodni pojav. Kot vsaka sprememba v življenju in zgodovini se to po eni strani zdi kot izguba, zveni žalostno, in ko gre za samega kritika, to predstavlja osebno in finančno težavo.

  • Ekonomija kritike

    Andrej Blatnik

    (Esej, kolumna,  11 min)

    Ustvarjalnost je bila zmeraj glas proti, izzivalo jo je tisto, kar je bilo treba spreminjati, predrugačiti, in takih izzivov je danes na pretek. Torej je danes pravzaprav zelo dober čas za kritiko.

Izdelava: Pika vejica