Ali naj kritika pripomore k slišnosti nerazumljenih?
Aljoša Harlamov, Tadej Meserko, Mojca Pišek
Andrej Hočevar
Četrti mednarodni simpozij Umetnost kritike bo letos potekal 30. novembra in 1. decembra na različnih prizoriščih v Ljubljani. Pred srečanjem, na katerem se bodo z referati in v pogovorih predstavili tuji in domači kritiki, smo osrednje goste prosili za nekaj misli o dejavnosti, ki je vedno v krizi in še pod pritiskom. Tokrat objavljamo kratke izjave Aljoše Harlamova, Tadeja Meserka in Mojce Pišek.
Mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike
Aljoša Harlamov: Od mednarodnega kritiškega simpozija pričakujem predvsem zanimivo debato o smernicah in poteh literarne kritike, pri čemer me najbolj zanima, ali me bodo kolegi uspeli prepričati, da je trenutno rahljanje (trde) literarne teorije, kot to sam opažam, obogatitev literarne kritike in neka njena transformacija, ki ne vodi nujno v bližino starejših form in načinov – literarna kritika je namreč najbolj živa, ko se o njej pogovarjamo, ko jo preverjamo in prevprašujemo.
Tadej Meserko: Menim, da je letošnji mednarodni kritiški simpozij razprl eno ključnih vprašanj s področja kritike, ob tem pa pričakujem prispevke, ki bodo hkrati že vpogledi v prihodnost. Stanje je na točki preloma in mislim, da je nujno, da stopimo nekaj korakov v drugo smer.
Mojca Pišek: Pričakujem, da bom na letošnjem mednarodnem kritiškem simpoziju končno izvedela: Ali naj kritika pripomore k slišnosti nerazumljenih pesnikov, ali naj še naprej favorizira tiste, ki redno posodabljajo Facebook profil? Ali naj kritika posodi svoj glas veganstvu, univerzalnemu temeljnemu dohodku, razlastitvi kapitalistov ali vsemu hkrati? Ter ali je LGBT-literatura dobra, ker je dobra, ali ker je LGBT?
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.