Danes je minil štirideseti dan. Nekaj bo treba storiti, tako ne gre več naprej. Se odločiti: živeti ali umreti. Lažejo, ko pravijo, da upanje umira zadnje. Upanje umira predzadnje, zadnji umiramo ljudje. Zadnje tri tedne nisem odšel iz stanovanja. Iz kante za smeti se širijo vse bolj zrele vonjave. Tudi sam smrdim, ne spomnim se, koliko dni je minilo, odkar sem se zadnjič umil, in toliko da mi ne gre na bruhanje, kadar mi gniloben duh lastnega zadaha zaide v nosnice … Ne, tako res ne gre več naprej. Nekaj bo treba storiti.Preberi

Kako opozoriti in pokazati na nekaj, kar ne obstaja? Knjige je pregovorno treba vzeti v roke, toda kako prijeti knjigo, ki je ni? 

V tem primeru zadostuje, da jo prebereš. Neotipljivo – berljivo je namreč e-knjiga, ki smo jo skupaj z avtorji Prišlekov pripravili v času tretjega Prepišnega uredništva (20.–24. april 2015), da bi z njo pokazali izbor tistega, kar bo v prihodnjih letih v zbirki Prišleki izšlo tudi v bolj oprijemljivi obliki. Preberi

Zagledal sem jo že od daleč, ko je bila še čisto na drugi strani ulice. Nosila je živo rdečo obleko in bila je edina, ki je hodila po sončni strani. Ob tej uri poleti nihče ne hodi po soncu. Razen turistov, ampak turisti ne zahajajo v to zakotno ulico oziroma zahajajo vanjo zelo redko; le kadar se izgubijo in potem z narobe obrnjenim zemljevidom ali pametnim telefonom v rokah zmedeno pogledujejo po umazanih pročeljih hiš.Preberi