Kratkoprozni prvenec Teje Močnik v nas trči kot kamen z Marsa, ki je dolgo in vztrajno potoval, zdaj pa je končno našel svoj cilj. Devet zgodb v zbirki se ukvarja z odnosi, ki se tkejo skozi čas in prostor, včasih zelo na tanko, s skorajda nevidno nitjo, včasih pa zelo boleče in skeleče. V njih najdemo mlad par, poln strahu in želje po ponovnem zbližanju, starko, ki se na poseben način poslavlja od prijateljev, mornarjePreberi

Sedla sta si nasproti. Kljub formalnim okoliščinam sta izbrala bolj neformalno okolje kavarne v bližini notarja. Oba sta naročila kavo in takoj prešla k stvari. Ona je iz torbe potegnila mapo in iz nje izvlekla nekaj papirjev.

»Boš prebral?« jih je pomolila proti njemu.Preberi

Prišla je samo s tem kovčkom.

Sprva si je izposojala še moje pletene puloverje, saj je bila njena edina obleka tista, v kateri je izstopila iz vlaka. Bila je ljubka v njih, sploh kadar sem vedel, da pod njimi nima ničesar. Takrat sva se pogosto ljubila. Ko sem v zgodnjih jutranjih urah kuhal kavo, se mi je napol speča prikradla za hrbet. Zunaj je bil še mrak in bilo je mrzlo. Ona pa je bila šePreberi

(Kratka zgodba udeleženke Literaturine delavnice kreativnega pisanja.) Zagrabim ostro nabrušen nož. Njegovo široko jekleno rezilo kot sekirica razčesne glavo velike rdeče čebule. Rdeči polovički se vdajata pod njim hitreje, kot temu lahko sledi oko. Sesekljano čebulo vržem na vročo maščobo in vzamem v roke kos lepih zdravih telečjih jeter. Svetleče, ostro jeklo meso spreminja v sočne fileje, ki jih mečem v marinado kot za šalo. Medtem imam v glavi že naslednje naročilo, prepeličje prsi s tartufovo peno.

Teja Močnik (1982) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz antropologije otrok in otroštva. Piše kolumne, eseje in kratko prozo. Leta 2021 je pri založbi LUD Literatura izšla njena kratkoprozna zbirka Kamni z Marsa. Preberi