Bojan Tomažič je z zbirko kratkih zgodb z naslovom Vmes nastavil ogledalo najrazličnejšim ideologijam 20. in 21. stoletja ter s pomočjo svojevrstnega humorja pokazal kako se počuti mali človek, ki obtiči “vmes”.

O romanu, ki razgalja družbene mehanizme in opozarja, da se za avtoritativnimi vzvodi nahaja en velik Nič, okrog njega pa spektakel, ki je sam sebi namen.

Letošnji festival 19. Slovenski dnevi knjige v Mariboru je trajal kar devet dni in lahko rečemo, da je organizatorjem s sredstvi, ki jih je vsako leto manj, uspelo pričarati inovativen in kadrovsko bogat program, v katerem so sicer prevladovale srednješolske glasbene in gledališke skupine, ki so navajene delati brezplačno, ter kantavtorji in literati, ki gostujejo v zameno za honorar, ki je zgolj simboličen.Preberi

Potovanje na beograjski knjižni sejem se je začelo kot v kakšnem avanturističnem romanu – s prijateljico sva se s pomočjo spletnega portala, ki objavlja mednarodne prevoze, znašli v majhnem avtu skupaj z travmatiziranim in anesteziran psom, ki so mu v mladosti prerezali jezik, ter dvometrskim srbskim košarkašem, ki se je s sključenimi rameni in koleni vedno bolj spreminjal v škatlo na kup zmetanih kosti, ki se trudi ohraniti kompaktno celoto. Carinikov smo se izognili v velikem loku, saj jim je že na obrazu pisalo, da se jim z nami ne ljubi ukvarjati,Preberi

Čeprav bi lahko naslov konference, ki je 17. septembra potekala v Mariboru, razumeli tudi na način, da se imajo Mariborčani za deprivilegirano periferijo v primerjavi s centralizirano Ljubljano, v kateri je odobrenih daleč največ razpisov, projektov in delovnih mest, je bilo za prevoz Ljubljančanov na mariborsko konferenco več kot dobro poskrbljeno. Javna agencija za knjigo je namreč organizirala miniavtobus za 15 oseb, na katerem sta se poleg mene, nadobudne novinarke z gorenjske periferije, ki je morala vstati ob 5.30, da je pravočasno prišla do Ljubljane, nahajali točno dve osebi,Preberi

Tokratni dnevi knjige v Mariboru so potekali v znamenju še posebej zanimive teme »prepovedanih« knjig. Marsikdo, ki je pričakoval, da se bodo na tapeti znašle najrazličnejše kontroverzne knjige o incestu, pedofiliji, sodomiji itd. domačih in svetovnih avtorjev, je bil razočaran, saj so bile v ospredju knjige, ki jih je Univerzitetna knjižnica Maribor predstavila javnosti še pred osamosvojitvijo Slovenije, leta 1990, ko je odprla vrata t. i. D-fonta, v katerem so se znašle zlasti knjige slovenskih piscev, ki so zaradi komunističnega režima prebegnili v tujino,Preberi

Andraž Teršek je pravnik, filozof, kritik, publicist, kolumnist, predavatelj, obenem pa tudi »[a]ngel, rabelj, zdravilec, bolnik, iztirjenec pregnanec, manipulator, mislec, uravnovešenec, surrealec, poenostavljenec, triumfator, običajnik, brutalotelečnež, iskalec, posebnež, praznoprostorec, k’rnekijec, bog, Bog, BOG, ubog, u-bog, u-Bog, U-bog«. Lahko bi rekli, da v svojem prvencu s kratkim, a pomenljivim naslovom, ki sugerira slovensko »zahojenost« in »zablodelost«, na 431 straneh razvija notranji monolog, ki ga lahko interpretiramo kot asociativni tok zavesti patološkega narcisa, ki se zaveda, kakoPreberi

Knjiga Stramorjevi koraki je zbirka kratkih zgodb Andreja Tomažina, ki se odlikuje z inovativno vsebinsko in oblikovno strukturo. Za razliko od drugih proznih prvencev mladih slovenskih avtorjev, ki še iščejo svoj literarni izraz, se zdi Tomažinovo delo po stilistični plati skorajda perfekcionistično izpiljeno – čeprav lahko bralec dobi občutek, da so posamezni vsebinski fragmenti iz zgodb nepovezani in prisiljeno sestavljeni skupaj, je ob pozornem branju zmožen zaslutiti neko višjo dramaturško platformo, ki povezuje asociativno razdrobljenePreberi

O tretjem romanu Zorana Šteinbauerja, ki je bil lansko leto nominiran za nagrado Modra ptica, ki jo zdaj vsako drugo leto razpiše Mladinska knjiga, največ pove stavek, ki ga je avtor umestil na sam začetek: »Bolje se je pogovarjati o seksu kot o politiki.«In res: celoten roman se brezglavo vrti okrog ene same osebe, ki s svojo nastanitvijo v bloku, kjer domujejo povečini starejši ljudje in upokojenci, postavi na glavo seksualno življenje v lokalni skupnosti.Preberi

Poznate tisto otroško igro, pri kateri se otroci-muhe počasi bližajo otroku-pajku, ki stoji s hrbtom obrnjen proti njimi in ob vsakem njegovem pogledu otrpnejo kot kipi, zamrznjeni v času ? Igra je končana, ko se kateremu od njih uspe prebiti do pajka, vendar pa se ob najmanjšem opaženem gibu s strani pajka njihova pot tudi konča oz. začne od začetka. Tudi protagonist najnovejšega Podstenškovega romana Sredi pajkove mreže se po prihodu iz zapora znajde naPreberi

Janja Rakuš je pisateljica, performerka in vizualna analitičarka, ki je razpeta med Slovensko Bistrico in Amsterdamom, kjer je pred petimi leti zaključila študij performativne in vizualne umetnosti. Po romanih Električna zadrga, Amsterdam 12.75 Ram in Hotel Andro.gen je pred kratkim pri založbi Pivec izšel njen najnovejši roman Voodoo valček za epileptike, v katerem razgrajuje nekatere teme iz prejšnjih del, ki jih prikaže v še bolj fragmentirani in eksplozivni obliki, kot smo je bili vajeni doPreberi

Čeprav smo na dnevih knjige v Mariboru, ki so potekali med 14. in 18. aprilom, zaznali manjše število stojnic kot prejšnja leta (strošek enotedenskega najema stojnice je bil 250 evrov, kar marsikateri založbi predstavlja prevelik finančni izdatek), so organizatorji prireditve naredili vse za to, da bi izpeljali kar se da bogat program kulturnih prireditev. Veliko težav jim je za začetek povzročilo vreme, ki je z orkanskim vetrom poskrbelo za »naravno selekcijo« na področju postavljanja stojnic in razstavljenih knjig. Ali so se pri tem obdržali lePreberi

Boštjana Narata poznamo kot glasbenika, ki je dolga leta skupaj s Kataleno raziskoval ljudsko glasbo in ji skozi številne interpretacije nadeval nove zvočne podobe, zadnja leta pa smo ga spoznali tudi kot odličnega kantavtorja, ki v svoja besedila rad vstavlja filozofske utrinke in tako sestavlja zvočne kolaže, ki z novo življenjsko izkušnjo dobivajo vsakič drug pomen. Preberi

Samo tih kamen in pesem ležita v vseh svetovih hkrati

 Dušan Šarotar v svoji novi knjigi z naslovom Ne morje ne zemlja potuje skozi odlomke iz svojih prejšnjih del in izrisuje podobe svoje notranje pokrajine. Čeprav se bralcu ob prebiranju te suhljate knjižice zazdi, da se okrog pisatelja izrisujejo koncentrični krogi, ki se začenjajo v mitološkem spominu nekega zatajenega naroda in se skozi zoževanje na prekmursko dušo končujejo v  krogu družinskega spomina ter osebne izkušnje, se skozi branje kmalu zave, kako je avtor sam arhitekt svoje geografske pokrajine, ki jo skozi različne izkušnje doživlja na tisoč različnih načinov.Preberi

Mala šola literature je že peto leto zapored potekala v Ribniški koči, ki se nahajana nadmorski višini okrog 1500 m – na višini torej, ki botruje tako klopom kot vročini v dolini, zanesljivi viri pa radi dodajo, da na tej višini tudi greh ni več možen oz. zbledi ob lepoti narave, ki se tu poraja bolj ali manj izčrpanim očem urbanega literata. Ob pestrem programu, za katerega je zaslužen Mladinski kulturni center v MariboruPreberi

Miša Gams je magistra antropologije vsakdanjega življenja, vendar ji ta študij koristi iz povsem drugih razlogov, kot je sprva domnevala. Z veseljem se namreč loteva vsakdanjih opravkov, kot so čiščenje, pospravljanje in popravljanje, delo na vrtu, skrb za otroka, pogovor z namišljenim prijateljem itd. V prostem času kdaj napiše tudi kakšno kolumno ali kritiko. Za slednjo porabi prav toliko energije in umirjenega duha kot za sajenje ali puljenje plevela. Le da je seme, ki ga na tak način poseje, tisto najbolj avtohtone vrste.Preberi