S tem postane vsaka geometrijska linija, vrezana v silicijevo pot, ki ne sega onkraj horizonta kot neskončna premica, temveč se pred njim ustavi ali zasuka v levo ali desno, tudi navzgor ali navzdol, pregrada. Kultura: »objekti na zemljišču, ki jih je zgradil človek in zajemajo ceste, stavbe in kanale, mejne črte in, v širšem smislu, vsa imena in legende na zemljevidu.«

Kaj je v času, ko je umetna inteligenca prerasla človeka, življenje pa neločljivo vpeto v enormne digitalne arhive, sploh še – človeško? Groza ali ljubezen? V kratkih zgodbah Andreja Tomažina multinacionalke zaposlene dobesedno mečejo skozi okna, svobodna volja pa je le še evfemizem za podatkovno rudarjenje in nezmotljivo strojno napovedovanje posameznikovih odločitev. Anonimna tehnologija je akceleracionistični miselni zajeb brez meja. Življenje je popolnoma omreženo, po futurističnih mestih strašijo gnusni homunkuli, nočne more puščajo otipljive sledove po mehkih gozdnih tleh. Toda to ni domačijski slešer,Preberi

Zbirka kratkih zgodb Zorana Kneževića je podeljena različnim govorcem, vendar znotraj različnih perspektiv tako estetska uresničitev kot tudi geografska zamejenost gibanja likov kažeta na to, da je pisana z enotnega gledišča. Estetska uresničitev je poleg samega sloga vezana tudi na narativno strukturo, ki jo pri Kneževiću v večini zapolnjuje eksistencialna problematika, ki je denimo v Vrtiljaku vezana na (patriarhalno) družbeno strukturo samo, v Očeh Bajre Bešlića se veže na vprašanje vojne in njenih posledic, vPreberi

Andrej Tomažin (1988) je zaključil študij primerjalne književnosti in slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ukvarja se s pisanjem poezije in proze, oktobra 2014 je pri založbi Litera izšel njegov prvenec Stramorjevi koraki, svoje literarne izdelke pa je objavljal v revijah Dialogi, Mentor, Apokalipsa, Literatura ter v zbornikih Rukopisi in Lapis Histriae. Posveča se tudi glasbeni (Radio Študent, Odzven) in literarni (Mentor, Literatura, Radio Študent) kritiki.Preberi

Čeprav je Sabina Kosmačev tretji roman, ga je treba razumeti kot drugi roman v neki seriji, začeti z Varnostjo (2012), saj psevdonimski prvenec Hvalabogu (2006) predstavlja stilsko neko povsem drugačno, bolj jedko historično adaptacijo novozaveznih zgodb o Jezusu, z naslednjima dvema romanoma pa je Kosmač v romanopisje neposredno vnesel večino lastnosti kratkih zgodb, pisanih na podoben in sebi lasten način vse od prve objave leta 1987 v Mladini.Preberi

Le da je bila sukulent in sem mislil, da si jo bom zgolj sposodil za nedoločen čas.

Na vsako izmed rož, ki jih ponoči nosim v naročju do najetega stanovanja,

si zapišem točen kraj, kje sem jo dobil, da jih lahko kasneje vrnem.Preberi