Arhiv prispevkov avtorja Ana Svetel (25)
Peter Svetina (1970) se podpisuje pod desetine pesniških in proznih del za otroke (denimo Kako zorijo ježevci, Molitvice s stopnic, Timbuktu, Timbuktu, Spoznal sem te po rdečih nogavicah, Modrost nilskih konjev, Ropotarna, Debela pekovka, Sosed pod stropom), ki spadajo v sam vrh sodobnega slovenskega literarnega ustvarjanja.
Preberi1. februarja 2021 | Intervju
Srečanja v teh kratkih zgodbah se mogoče zdijo naključna, vendar so lahko toliko bolj usodna. Neznanci, ki prihajajo iz bolj ali manj različnih življenj, imajo za kratek čas vsaj skupni cilj. A na vožnji do tja jih čakajo še priložnosti in izzivi, hipna zbliževanja in razhajanja, predvsem pa tišine, ki jih je treba nekako zapolniti, in premolki, ki o njih razkrijejo še največ. Ana Svetel je mojstrska opazovalka, ki v zgodbah z duhovitimi zapleti in zasuki izriše presenetljivo natančen portret sodobne družbe.Preberi
27. novembra 2019 |
Načeloma se imam pod kontrolo. Veliko delam z ljudmi, vse mogoče slišim. Ampak tole … Zgodba mi je, kot se reče, segla do srca.
Preberi31. avgusta 2019 | Proza
Natančnost včasih ni zares nujna, / včasih pa je predpogoj za vse.
Preberi12. oktobra 2018 | Poezija
Skozi prizmo antropologije vidim dotikanje v branju kot tisto možnost stika, ki lahko včasih celo premošča geografske, kulturne in časovne razdalje. Dotikanje tistega, kar je sicer nujno izven dosega izkušnje. Dotikanje tistega, kar je v bistvu zmeraj nedosegljivo, a se ga z branjem lahko kljub nedosegljivosti dotaknemo. Zato je branje kot dotikanje oddaljenega polno protislovij.
Preberi28. maja 2018 | Esej, kolumna
Ana Svetel že dolgo časa ve, s kakšnim naslovom bo opremljena njena prva pesniška zbirka. Še danes naju vidim: srečava se v baru in Ana pove, kako žalostna postane vsakič, ko ugotovi, da se bo vsak stavek, ki ga kdo začne z »vse lepo in prav«, sklenil s svojim obveznim, prej zahtevanim kot pričakovanim »ampak«. Enkrat, še reče, mora biti res vse lepo in prav. Nobenega ampak.Preberi
28. decembra 2015 |
Sedem avtorjev, sedem duhovitih zgodbic. Čudak in drugi čudaki je druga v seriji ročno dodelanih knjižic v butični nakladi, s katerimi LUD Literatura raziskuje alternativne oblike založništva in sodeluje v živahnem dogajanju izdajanja zinov in umetniških knjig. Ročno zašite/spete knjižice z ovitkom, natisnjenim z risografom, vsebujejo sedem kratkih proznih tekstov, zgodbic o resničnih pripetljajih iz življenja sedmih avtorjev, ki s svojo fragmentarnostjo odstirajo pogled na neko večjo, neujemljivo celoto. Od babičine zadnje potice do najboljšega bureka; o selitvi klavirja in spominu na pretekla življenja – o avtorjih, njihovih očetih in vseh drugih čudakih.Preberi
28. decembra 2015 |
Gledano s ptičje perspektive se zdi, da se s pikolovsko natančnostjo trudiva še enkrat narisati črto Vestfjordske obale. Razporeditve lukenj in ostrih kamnov upočasnjujejo potovanje, a k sreči tudi dan ugaša s prilegajočim se tempom. Na prvi pogled se zamolkla modra svetloba skoraj ne spreminja, a ko ošinem uro, ugotovim, da se bo rob neba začel kmalu barvati oranžno. Dnevi se preobračajo v svoje naslednike in samo za najfinejše odtenke svetlobe občutljivo oko bo zaznalo, kdaj se konča včeraj in začne danes. Preberi
7. decembra 2015 | Esej, kolumna
… ampak v resnici so jih napisali Blaž Božič, Mitja Drab, Andrej Hočevar,Blaž Iršič, Barbara Jurša, Nada Kavčič, Dejan Koban, Aljaž Koprivnikar,Rok Korošec, Robert Kuret, Klara Otorepec, Katja Perat, Ivo Podojsteršek,Katarina Ana Rakušček, Nejc Rožman Ivančič, Ana Svetel in Juš Škraban.
To ni nobena generacija. To ni antologija. To je zadnji trenutek literarne zgodovine. In to ni niti knjižica, ker je zine, in ni zine, ker je knjižica. Mogoče je celo knjiga. To bi lahko ugotovil vsak, ampak težko.Preberi
18. novembra 2015 |
Spomnim se, kako smo se prvič srečali –
mi smo sredi noči prišli v kuhinjo, pili italijansko žganje
in imeli intelektualne pogovore z Abi. Potem si iz sobe pogledal ti,
nosil si tiste značilne ameriške kratke hlače in karirasto srajco,
šel si lulat in lulal si na glas, tega se dobro spomnim,
potem si malo poklepetal in poskusil žganje,
naslanjal si se na podboj vrat in skušal ostati buden,
takoj sem opazila, da imaš neverjetno velike podplate
in pegice po kolenih. Valentino mi je večkrat pripovedoval,
kje vse si bil in kaj vse si počel, že od začetka te je imel rad.
To je dober znak, ker ima Valentino naravno intuicijo za ljudi.Preberi
Kako opozoriti in pokazati na nekaj, kar ne obstaja? Knjige je pregovorno treba vzeti v roke, toda kako prijeti knjigo, ki je ni?
V tem primeru zadostuje, da jo prebereš. Neotipljivo – berljivo je namreč e-knjiga, ki smo jo skupaj z avtorji Prišlekov pripravili v času tretjega Prepišnega uredništva (20.–24. april 2015), da bi z njo pokazali izbor tistega, kar bo v prihodnjih letih v zbirki Prišleki izšlo tudi v bolj oprijemljivi obliki. Preberi
25. septembra 2015 |
Včeraj sva z Jernejo dolgo sedeli za klavirjem,
v sobi je bilo nekaj modrih stolov, skozi okna je
prihajal večer, ki se maja tako voljno upogiba,
»predstavljaj si hribe in kako od daleč
slišiš zvonove,« pravi, zapiram oči in začenjam,
čutim premico, ki gre od vrha glave v nebo,
Jerneja se presede stran, posluša od daleč,
zbrano. Konec maja so večeri podaljšani in omehčani,
modri stoli žarijo v pozni svetlobi, klavir je sveže uglašen,
obePreberi
Ana Svetel (Maribor, 1990) je zaposlena kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študijsko jo zanimajo socialni in kulturni vidiki svetlobe, teme in vremena na Islandiji. Leta 2015 je pri LUD Literatura izšla njena pesniška knjiga Lepo in prav, ki je bila nominirana za najboljši prvenec in ponatisnjena. Jeseni 2019 ji pri isti založbi izide kratkoprozna zbirka o prevozih. Občasno piše tudi za druge medije. Rada ima klasično glasbo, morje in delo.Preberi
31. maja 2013 |
Tine igra drobce Glassovih Metamorfoz,
Ines je spodvila noge, išče prenočišča v Rimu,
narahlo se giba naprej in nazaj, skuhamo čaj in
gledamo osvetljeno ohišje nasprotnega bloka.
»Ti imaš res srečo s stanovanji,« reče Tine in poboža tipke,
preden zaspimo, na glas berem Mladinine Alternative.
Žižek, Makarovič, Perat, uspavanke za leve intelektualce,
je zadnjič rekel Blaž. Noč se mi zdi čista in sveža,
nič zapletenega ni v njej, zaspim kot otrok,
voham baby šampon in mamin glas.
Zjutraj me zbudi zatohel, trikrat predihan zrak.Preberi
Literarno-umetniško društvo Literatura, Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana
predsednica: Tina Kozin
ludliteratura@yahoo.com, tel. 01/251 43 69 ali 01/426 97 60
ID za DDV: SI62575694, matična številka: 5686750000
Uradne ure: ponedeljek od 11h do 12h, sreda od 11h do 12h, četrtek od 11h do 13h.
O mediju in pogojih sodelovanja
Navodila za pošiljanje prispevkov
Splošna pravila in pogoji nagradnih iger
© avtorji in LUD Literatura www.ludliteratura.si
Elektronski medij www.ludliteratura.si podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Javna agencija za knjigo RS.
Izdelava: Pika vejica