O revolucijah

Tomaž Grušovnik

Mlaj. Večer, avgust 2016.

Sedim na lovski preži na obronkih Slovenskih goric in čakam Venero. Od vzhoda proti zahodu so nad Dravskim poljem razvrščeni Mars, Saturn in Jupiter (z lunami). Povežem točke po prostoru, ki jih zasedamo jaz na Zemlji in ti trije planeti nad južnim nebom. Izriše se izsek ravnine sončnega sistema, ki je pod precejšnjim kotom nagnjen name:

 

         ø
       Saturn 
  o
Mars       
                              ¨ O .
                              Jupiter 
               v
              jaz 

Zvrti se mi, imam občutek, da se bom skupaj z leseno konstrukcijo prevrnil in padel na koruzno polje. Geometrija me vleče na nebesno raven, privlak Zemlje me zadržuje na klopi. Vestibularni sistem procesira konfliktne informacije: organ v ušesu govori, da je »spodaj« pod mojimi nogami, tam, kjer se razraščajo koruzne korenine; oči vidijo, da je »ravno« to, kar je na ravnini ekliptike.

Venera se ne prikaže. Verjetno je skrita za Pohorjem, prenizko nad obzorjem, da bi jo lahko zagledal. Preblizu Sonca.

 

 

Prvi krajec. Večer, avgust 2016.

Stojim v predsobi pred kuhinjo in zrem v svoj model osončja, pripet na plutovinasto tablo. Na belem A4 listu so s svinčnikom narisane orbite petih planetov, ki jih ponazarjajo bucike z barvnimi glavicami: Venera je prozorna, Zemlja je seveda modra, Mars mora biti rdeč, Jupiter in Saturn pa sta sprejela zeleno in črno barvo, ker sta ti edini ostali (rumena v sredini lista označuje Sonce). Planete ustrezno premaknem: najbolj prozorno buciko, potem nekoliko manj modro in še malenkost rdečo. Jupiter in Saturn ostaneta na svojem mestu, ker sta prepočasna.

Na podlagi tega pripomočka izračunam efemeride: Jupiter bo kmalu zašel in se skril za Sonce (Zemlja bo natanko na drugi strani zvezde, razdalja med nami in Zevsom bo največja). Hesper (Venera kot Večernica) pa bi se že moral videti. Zapnem svoje pse in odidem na grič Kamenščak. Višji je od lovske preže, mogoče pomaga.

Nič.

 

 

Ščip. Večer, avgust 2016.

Nič.

 

 

Zadnji krajec. Večer, avgust 2016.

Slaba vidljivost.

 

 

Mlaj. Večer, september 2016.

Nič.

Rimska cesta. Čez nebo se razpenja Orionov krak, ki začenja svojo pot v ozvezdju Kasiopeje in se nadaljuje proti središču galaksije, ki se (gledano iz Zgornjega Dupleka) poleti nahaja v smeri pod Bočem in Slovenskimi Konjicami.

Naš vesoljni dom. Živimo v tem tankem pasu sredi praznega vesolja, v galaktičnem disku, ki ga sestavlja vidna materija. Znova vrtoglavica (opazujem, pod kako velikim kotom je naše osončje nagnjeno na to raven: čez 60 º). 

 

 

Prvi krajec. Večer, september 2016.

S starim dedkovim ruskim daljnogledom obupano gledam dolge sence, ki jih na Luninem površju mečejo kraterji. Že več kot mesec dni zalezujem Venero in se mi ne prikaže. Toliko o tem, da mora biti ljubimec vztrajen. Pomislim, da je edina praktična korist mojih astronomskih observacij sposobnost napovedovanja svetlih noči. Ker poznam Lunine mene in ker vem, kdaj bo Mesec vzšel, lahko vsakokrat uspešno presodim, če moram s sabo na nočni sprehod vzeti tudi žepno svetilko. Podatek, do katerega se brez astronomskega znanja sicer dokoplješ takoj, ko stopiš iz hiše.

Zakaj skušam na novo odkriti stvari, ki so jih dojeli že pred petsto leti? Zakaj sem obseden z gledanjem v tisto smer neba, v katero potujemo s 30 km/s? Vsi ti miselni procesi požrejo precejšnjo količino glukoze, nevronske impulze pa zapirajo v povratno zanko, tako da ne moreš zaspati, ker operacijski sistem pred zaustavitvijo nenehno posodablja algoritme, s katerimi potem preračunava svoj trenutni položaj v osončju.

Odložim »binokularni teleskop« (evfemizem za daljnogled) in opazim, da v mraku slabo vidim. Ko pridem v hišo, napaka izgine. Prižgem luč in spet se pojavi. Kaj je to?

Pri poskusu pojasnitve tega pojava pomislim na Fechnerjev zakon:

 

R = c log S

 

»Prvi matematični zakon psihe« pravi, da »občutek narašča kot logaritem dražljajske intenzitete« (pomnoženo s konstanto c za vsak specifični čut). Odziv čutila je sorazmeren z logaritmom dražljaja. Recimo: ponoči prižig ulične svetilke v daljavi zaznamo veliko intenzivneje kot podnevi. 20 dag v prazni dlani zaznamo veliko intenzivneje kot 20 dag, ki jih dodamo v 10 kg težko nosilno vrečko, ki jo držimo v roki. Itn. Jasno je, da bo rahla zaslepljenost kot posledica Luninega intenzivnega sija bolj zaznavna v mraku kot pa pri polni luči, ki očesno mrežnico preplavi s svetlobo in posledično povsem preglasi medleč svetlobni odtis Zemljinega naravnega satelita.

Vse je OK.

Razmišljam o uporabnosti logaritemske funkcije in Fechnerjevega zakona. Z njo med drugim opisujemo navidezni sij nebesnih objektov, njihovo magnitudo. Recimo: zvezda z magnitudo 1 je videti 100 x svetlejša kot tista z magnitudo 6. 

Marsikaj je zvezano v logaritemsko razmerje:

 

a/ izguba odvečnih kilogramov pred poletnimi počitnicami

(Če si na abscisi predstavljamo čas in na ordinati izgubo kilogramov, dobimo logaritemski graf: prvi trije kilogrami se odpihnejo skoraj sami od sebe, z le malo truda; z naslednjimi tremi je že križ in potrebujemo vsaj dvakrat toliko časa in napora, da se jih znebimo; človek, ki želi izgubiti 9 kg, mora hujšati 7 x intenzivneje v primerjavi z nekom, ki se želi rešiti 3 kg maščevja.)

 

b/ varčevanje

(Predstavljajte si, da želite privarčevati za dvotedenski dopust na Hvaru. Da bi uresničili svoj načrt, morate vsak mesec v fiskalnem letu v fond »POČITNICE« primakniti 50 EUR. Zdaj si predstavljajte, da želite naslednje leto za 14 dni v Urugvaj. Vsak mesec morate v fond odriniti 200 EUR. Toda teh 200 evrov na mesec ne predstavlja samo 4 x več kot petdeset, ampak tudi 16 x več varčevanja (štiri na kvadrat). Pomislite namreč na odrekanje, ki spremlja varčevanje. Petdesetim evrom – enemu puloverju na mesec – se relativno lahko odrečemo. S 100 evri je že večji problem: tu se morate odreči enemu puloverju in še, recimo, trem kosilom. To ni 2 x težje, ampak vsaj 4 x težje (ne samo da se morate truditi pozabiti na novo oblačilo, še tri dni v mesecu več morate kuhati sami). Zdaj si predstavljajte, da morate privarčevati 150 EUR. To je en pulover, tri kosila in dva koncerta na mesec manj: 8 x več truda! In 200 EUR? Na mesec odpadejo pulover, tri kosila, dva koncerta in izlet. 12 mesecev v letu! Životarite! Delate za golo preživetje. Ves denar gre samo za najemnino, hrano, položnice in neki trapast fond, ki ga boste uporabili šele čez – kdo ve? – enajst, deset mesecev? To je 16 x teže kot našparati za Hvar.)

 

c/ represija in zmožnost upora

(Gremo k resnejšemu primeru. Nekateri mislijo, da se z naraščajočo represijo in družbeno nestabilnostjo veča zmožnost ljudskega upora. »Kjer raste nevarnost, raste tudi odrešilno« ali pa »Zmaga radikalcev na volitvah je dobra, ker bo pretresla sistem«. Ti pozabljajo, da lahko tudi na razmerje med represijo in zmožnostjo upora gledamo kot na logaritemsko razmerje: večja ko bo represija, manj bo možnosti za upor. In to na potenco.

Primer: v odprti družbi lahko protestirate zaradi benignih stvari, kot je denimo pravopis, ki vam gre na živce. Lahko protestirate tudi proti prehitro prihajajočemu novemu letu. Ali pač proti skoraj vsemu, kar vam pride na pamet. Ponekod je protestiranje proti družinskemu zakoniku lahko nevarno in grozi vam, da boste dobili kamen v glavo. Pod Putinom je protestiranje proti čemu takemu že zakonsko prepovedano in sankcionirano. Tukaj ni 2 x ali 4 x teže protestirati, temveč 16 x. Ko pridemo v Auschwitz, je vsak protest domala onemogočen, kar nazorno priča o tem, da je Hölderlinova tolažba privlečena za lase. Če bi namreč ideja o premi sorazmernosti med nevarnostjo in rešitvijo držala, potem bi ravno v koncentracijskem taborišču imeli opraviti z najugodnejšimi razmerami za revolucijo. V skladu z njo in z idejami nekaterih teoretikov, ki pravijo, da sta naraščajoča družbena neenakost in represija najboljše jamstvo za družbeni prevrat, bi tudi pričakovali, da bodo proti pritisku kapitala že zdavnaj vstali Južnoameričani, Afričani, Filipinci, indijski kmetje itn. V Severni Koreji bi kontrarevolucija morala biti opisana že v zgodovinskih učbenikih. 

V skladu z logaritemsko zvezo med represijo (tudi revščino in pritiskom kapitala) in zmožnostjo ljudske vstaje pa moramo na žalost ugotoviti, da je resnica ravno obratna. Osnovna ontološka zmota tistih, ki zagovarjajo premo sorazmerje med temi pojavi je v predpostavki, da ima zlo svoje »dno« in da ko ga dosežemo, sledi preobrat. V skladu s to idejo sledi tolažba: »Saj res, da tonemo, a hkrati smo vse bliže dnu, s tem pa točki preloma.« A zlo nima dna (in dobro ne stropa), domnevna »točka preloma« pa je kot obzorje – vedno pred nami, nikoli tu. Prosti pad.

 

 

Ščip. Večer, september 2016.

Nič.

Iz smeri Pohorja se nad Hoče in Miklavž pripelje ISS/MVP (Mednarodna vesoljska postaja) in nadaljuje svojo pot nad Koreno, dokler je ne pogoltne Zemljina senca.

Kup železja in stekla je v prostem padu: ker pa se krivulja padanja te umetne gmote prekrije z ukrivljenostjo Zemljinega površja, se posadki astro- in kozmonavtov na krovu zdi, da »lebdijo«. Kaja Solina pravi, da je »Zemlja naša vesoljska postaja«. To drži: nebo je polkrožno strešno okno, oblaki pa zavese (ki jih zaenkrat še ne znamo sami zagrniti in odgrniti). Tudi mi smo v nenehnem prostem padu okoli Sonca, skupaj z njim pa v prostem padu okoli osrčja naše galaksije.

 

 

Nekaj dni po zadnjem krajcu. Večer, september 2016.

Sedim v lokalu na gradu Vurberk in pijem brezalkoholno pivo. Vstanem, odidem med ruševine in pogledam proti jugozahodu. Nad Donačko goro sta Saturn in Mars, nad Slovensko Bistrico žari Venera:

          ø
         Saturn
  o 
Mars

                                              * 
                                           Venera

           
 
 

            v 
           jaz

Ker je Venera bliže Soncu kot Zemlja, Mars pa dlje, lahko na nebu vidim točko, na kateri smo se zemljani v osončju nahajali pred približno dvema mesecema:

 

 o
Mars                x
       (Zemlja pred dvema mesecema)      *
                                       Venera

Tam so bile pred dvema mesecema vse naše skrbi, ljubezni, upanja, nezadovoljni šefi, razočarane mame in z repom mahajoči psi. Nekatere firme (recimo Celestis Inc., Elysium Space in Ascending Memories) ponujajo storitve vesoljskega pogreba (delček pepela, ki ostane po upepelitvi vašega telesa, lahko izstrelijo v orbito okoli Zemlje, lahko pa tudi pošljejo na kak nebesni objekt: pepel dr. Eugena Shoemakerja je denimo skupaj s sondo Lunar Prospector pristal na Luni). Drugi plačajo milijone, da so vesoljski turisti. V resnici pa se človeku zaradi Zemljine revolucije sploh ni treba premakniti s kavča, da bi potoval med zvezde.

 

Ščip. Noč, november 2016.

REPORTER: Manj kot trideset sekund …

Tišina

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Samodejno zaporedje sproženo …

Ruščina

REPORTER: Vklopljeno je samodejno zaporedje …

ŽENSKI GLAS: Kisik …

Tišina

MOŠKI GLAS: Bodite pripravljeni na vzlet … 

Ruščina

Tišina

REPORTER: Motorji se prižigajo, izdano je povelje za izstrelitev … Motorji bodo delovali in pospeševali do vzletne hitrosti …

Naraščajoč hrup

Ruščina

ŽENSKI GLAS: … maksimalno …

Hrup in šumenje

REPORTER: … In vzlet! Peggy Whitson, Oleg Novicki in Thomas Pesquet raketirajo na Mednarodno vesoljsko postajo …

Ruščina

Hrumenje

ŽENSKI GLAS: … prvih deset sekund – vse je nominalno …

REPORTER: Raketa razsvetljuje nočno nebo tam v Bajkonuru. Vsi začetni klici glede obratovanja indicirajo, da je vse nominalno oziroma normalno … 

Hrup

Ruščina

REPORTER: Prva stopnja daje 930.000 funtov potiska skozi štiri potisne šobe enojedrnega motorja. Prva stopnja meri oseminšestdeset čevljev v višino, premera ima štiriindvajset čevljev. 

Ruščina

REPORTER: Tekoče gorivo bo porabljala prvi dve minuti in šest sekund poleta.

Pojemajoče hrumenje

ŽENSKI GLAS: … potrjujemo sprejem …

REPORTER: Še naprej vse izgleda mirno, ravno kot puščica, medtem pa Sojuz raketira naprej. Ponovno: izstrelitev je bila pravočasna, ob 2.20 popoldne po osrednjem času, 3.20 popoldne po vzhodnem.

Hrumenje potihne

ŽENSKI GLAS: Nominalno … na krovu je vse v redu. Pritisk je nominalen. Potrjujemo sprejem.

Ruščina

Tišina 

REPORTER: Več kot sedemdeset sekund, minuta in deset sekund poleta … Hitrost Sojuza je zdaj več kot 1.100 milj na uro.

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Osemdeset sekund poleta.

Tišina 

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Nadzor … Sistemi za nadzor gibanja delujejo nominalno. Na krovu je vse v redu. Potrjujemo sprejem …

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Potisne šobe druge stopnje delujejo nominalno …

Sirene iz ozadja, sliši se govorjenje po megafonu

REPORTER: Vsa poročila glede obratovanja skupaj z raketo izgledajo odlično. Sojuz še naprej leti mirno in ravno … Tam na nočnem nebu lahko zdaj vidite, kako odpadajo štirje pritrjeni deli … Prvi štirje … štirje deli prve stopnje so zavrženi …

ŽENSKI GLAS: Potrjujemo sprejem …

REPORTER: … Njihovo delo je opravljeno, odpadli so na višini okoli osemindvajsetih mednarodnih milj, Sojuz potuje z več kot 3.300 miljami na uro. Zdaj ga poganja druga stopnja.

Tišina 

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Struktura in motorji so nominalni … Vidimo vas … potrjujemo …

Ruščina

REPORTER: Na tej točki je bil zavržen sistem za evakuacijo ob izstrelitvi … Sojuz je zdaj izpostavljen zraku in kmalu tudi vesolju. Raketira na višini približno oseminštiridesetih milj visoko.

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Tukaj … Tukaj je … na drugi … spust …

REPORTER: In tukaj nam maha astronavtkinja Peggy Whitson, ki tretjič potuje na Mednarodno vesoljsko postajo. 

ŽENSKI GLAS: … pet, pet, pet … potrjujemo sprejem …

REPORTER: Takoj zraven nje sedi ruski kozmonavt Oleg Novicki.

Tišina 

Ruščina

REPORTER: Na tej točki Sojuz potuje s hitrostjo približno 4.700 milj na uro.

Tišina 

Ruščina

ŽENSKI GLAS: … posadka … v redu … potrjujemo sprejem.

Tišina 

REPORTER: Torej, druga stopnja še naprej izgoreva. Ta osrednja stopnja, ki leti tudi med prvo stopnjo, deluje po pričakovanjih. Osrednja stopnja je dolga 56 čevljev in ima premer 13,5 čevlja. Ima en motor s štirimi komorami in daje okoli 178.000 do 222.000 funtov potiska, odvisno od višine. S svojimi tremi minutami in osemindvajsetimi sekundami delovanja bo izgorevala do mejnika štirih minut in triinštiridesetih sekund poleta, ko bo Sojuz uporabil to, kar se imenuje »tehnika vroče stopnje«, kar pomeni, da se bo tretja stopnja prižgala medtem, ko bo druga še gorela. Zaradi tega ima Sojuz med drugo in tretjo stopnjo majhno odprto … površino. Druga stopnja zaenkrat deluje brezhibno. Smo štiri minute in trideset sekund v polet. Za zdaj vse izgleda dobro.

Tišina 

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Potrjujemo vžig motorja tretje stopnje.

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Potrjujemo sprejem.

Tišina 

REPORTER: Prejemamo potrditev, da je druga stopnja odpadla, odvržena je bila na višini okoli 105 milj. Sojuza zdaj poganja en motor tretje stopnje, ki daje 67.000 funtov potiska in bo gorela štiri minute in dve sekundi.

ŽENSKI GLAS: … je nominalno.

REPORTER: In znova: to je tretja in zadnja stopnja, nadaljevala bo z izgorevanjem do približno osem minut in petinštirideset sekund po izstrelitvi, do točke, v kateri se bo Sojuz ločil in dosegel svojo preliminarno orbito.

Tišina 

Ruščina

ŽENSKI GLAS: 340 sekund poleta. Vsi sistemi za nadzor gibanja so nominalni. 

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Na krovu je vse v redu.

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Potrjujemo sprejem.

Tišina 

REPORTER: Še en pogled v kapsulo. Ponovno: Oleg Novicki je na srednjem sedežu, Thomas Pesquet, evropski astronavt, na vrhu vaših zaslonov. To je prvi polet za Pesqueta in drugi vzpon na hrib v Sojuzu za Olega Novistkega. Še naprej poteka vse gladko z izstrelitvijo, ki je odraketirala pravočasno, ob 2.20 popoldan po srednjem času …

Tišina 

ŽENSKI GLAS: Vse izgleda nominalno …

REPORTER: Šest minut in trideset sekund po vzletu …

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Potrjujemo sprejem.

Šum v ozadju

Ruščina

ŽENSKI GLAS: … dvajset sekund. 

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Nagib, zavoj in dvig vsi nominalni.

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Na krovu je vse v redu.

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Slišimo vas, pet, pet, pet, in vidimo na video kameri. 

Šum v ozadju.

REPORTER: Torej, v tej točki imamo več kot sedem in pol minut poleta … Sojuz potuje s hitrostjo skoraj 13.500 milj na uro. Tako nam ostaja le še malo pod minuto motornega leta. Ko bo tretja stopnja Sojuza ponesla v orbito in se bo modul ločil, se bodo izvršila predprogramirana povelja, ki bodo Sojuza pripravila na orbitalno delovanje. Ta omogočajo, da se Sojuzovi sistemi samodejno aktivirajo s pomočjo računalnikov na krovu ob natančnem času, ki je shranjen v njih. Nekateri manevri bodo zajemali namestitev kritičnih komunikacijskih anten in solarnih panelov, ki bodo napajali baterije in različne Sojuzove sisteme oskrbovali z energijo.

ŽENSKI GLAS: Potrjujemo sprejem.

Tišina 

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Štirideset … sekund do končne ločitve … potrjeno.

Tišina 

REPORTER: Pravkar smo zagledali udarec in stresanje. To pomeni, da se je tretja stopnja odklopila in ločila.

Ruščina

ŽENSKI GLAS: Ločitev potrjena.  

REPORTER: Od ekipe v Moskvi prihaja vest: tretja stopnja se je uspešno ločila, ta enomotorna stopnja na tekoče gorivo se je ugasnila in odpadla na višini približno 125 mednarodnih milj.

Tišina 

Ruščina

REPORTER: Pravkar sprejemamo vest od obiskujočega oficirja vozila tukaj v Houstonu, vse ustrezne antene za komunikacijo in navigacijo so nameščene skupaj z dvema solarnima paneloma. Imamo potrditev ločitve vesoljskega plovila, namestitve. Sojuz zdaj orbitira na višini okoli 143 in 118 milj. Ta orbita bo sistematično poviševana v naslednjih dveh dneh, medtem ko bodo na lovu za Mednarodno vesoljsko postajo.

Zapis in delni prevod prenosa izstrelitve Odprave 50-51 na Mednarodno vesoljsko postajo dne 17. novembra (18. novembra po lokalnem času) 2016 (NASA TV).

O avtorju. Dr. Tomaž Grušovnik je izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Univerzi na Primorskem. Ukvarja se s filozofijo vzgoje in s širšo etično problematiko, predvsem z okoljsko etiko in etiko živali. Poleg monografije Odtenki zelene je avtor številnih strokovnih in poljudnih prispevkov. V sklopu literarnega ustvarjanja sodeluje predvsem z revijama Idiot in Literatura, zanimajo pa ga hibridni teksti in eksperimentalna literatura. Raziskoval je … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Proksiproblemi

    Tomaž Grušovnik

    Smisel nesmiselnih sporov je v tem, da so nadomestek za druge, resnejše težave.

  • Terorija in uničevanje intelektualnega prostora

    Rok Plavčak

    Intelektualni dialog Nedavno dogajanje na slovenski omreženi literarno-intelektualni sceni – objava moje kritične refleksije Človek ni žival ali antihumanizem vegetarijanskega ekofeminizma, v kateri poglobljeno ovrednotim in ovržem teoretsko raven … →

  • Človek ni žival ali antihumanizem vegetarijanskega ekofeminizma 

    Rok Plavčak

    Po ugotovitvah zgodovinarjev bi naj vsak osmi človek, ki je živel v poznem srednjem veku, umrl nasilne smrti, ki jo je namerno povzročil drug človek. Če … →