Kritikova sreča v štirinajstih tezah

Daniela Strigl

  1. Kritik je biljeter v circusu maximusu literarne branže. Nič več. Prej manj kot to.
  2. Svoje delo lahko opravlja le, ko na to pozabi.
  3. Kritik mora publiko preobremeniti, tako kot preobremenjuje sebe. To, da ga neko besedilo ne zanima, da ga zbega – si lahko misli, ne sme pa tega povedati.
  4. Kot profi kritik nadaljuje z branjem tam, kjer drugi obupajo. To je njegova služba, ne pa čtivo za lepo vreme na morski obali.
  5. Kritik ni družbenopolitični vremenar, ki bi moral hiteti gor in dol po modni lestvici. Prav tako njegova naloga ni tolči indolentne kolege po prstih, temveč da kolikor je mogoče primerno presodi ocenjevano knjigo. In da prisluhne novim glasovom, ki v zvokih rukačev zlahka potone. V tem oziru je kritika moralna.
  6. Kritik lahko mirne vesti moderira, razpravlja, komentira, sedi v žiriji, če le ne pozabi na kritiziranje.
  7. Kritik uničuje – redko, toda z užitkom. Ker to pač tako in tako ni (več) mogoče: uničuje knjige. 
  8. Kritik, ki sodi spričo avtorja, mu mora biti sposoben gledati v oči.
  9. Polemični kritik se vedno moti. Nima izbire.
  10. Obstaja arena, ne pa literarni boj. To je prostost in omejitev. Kritik se lahko postavi le na eno stran: na tisto literature. Danes ta naloga povsem zadošča.
  11. Kritik ima več kot preveč dela s tem, da literaturo naredi počasno, suhoparno in neseksi, če ta to zahteva. Televizija je njegov sovražnik. Sovražnika ljubi.
  12. Kritik svojih bralcev ne nadleguje z zlovoljnostjo in naveličanostjo. Kultivira neizkoreninljivo zadovoljstvo pri branju in pisanju. Tehnika je druga beseda za umetnost.
  13. Brez navdušenosti nad umetnostjo je kritika nesmiselna. Ker je branje brez navdušenja nesmiselno.
  14. Kritik je lahko tudi kritičarka.

 

[Op. ur: Tekst je bil izvorno napisan za revijo Neue Rundschau, ki je leta 2011 pri 24 kritikih naročila komentar oz. reinterpretacijo znamenitih tez o literarni kritiki Walterja Benjamina. Izvirnik je bil objavljen tudi na spletu, avtorica pa ga je priložila svojemu referatu in ga prebrala na kritiškem simpoziju. Ker gre za samostojen tekst, ga tukaj objavljamo ločeno.]

 

Prevedel Jernej Biščak

O avtorju. Daniela Strigl (Dunaj, 1964) je urednica, predavateljica, esejistka in kritičarka za različne medije (med drugim za Der Standard, F.A.Z., Die Presse, Literatur und kritik, Literaturen, Die Zeit, Die Furche, ORF-Radio Ö1). Za svoje kritiško in esejistično delo je prejela več nagrad, med njimi nagradi Maxa Kadeja in Alfreda Kerra.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Odčarati krog (ali mala kritiška utopija)

    Diana Pungeršič

    Z izgubo kakovostne refleksije književnosti v javnem prostoru pač izgubljamo vsi – ustvarjalci, knjige in bralci. A pozitivna novica je, da drži tudi obratno! Je krog zares mogoče odčarati?

  • Kritiška situacija na Madžarskem

    Natália Kovács

    Zdi se, da gre pri krčenju prostora, namenjenega kritiki, v revijah, časopisih in televiziji, in hkratni rasti kritike na spletu, tako v pisni kot v avdiovizualni obliki, za mednarodni pojav. Kot vsaka sprememba v življenju in zgodovini se to po eni strani zdi kot izguba, zveni žalostno, in ko gre za samega kritika, to predstavlja osebno in finančno težavo.

  • Ekonomija kritike

    Andrej Blatnik

    Ustvarjalnost je bila zmeraj glas proti, izzivalo jo je tisto, kar je bilo treba spreminjati, predrugačiti, in takih izzivov je danes na pretek. Torej je danes pravzaprav zelo dober čas za kritiko.