Kritikova sreča v štirinajstih tezah

Daniela Strigl

  1. Kritik je biljeter v circusu maximusu literarne branže. Nič več. Prej manj kot to.
  2. Svoje delo lahko opravlja le, ko na to pozabi.
  3. Kritik mora publiko preobremeniti, tako kot preobremenjuje sebe. To, da ga neko besedilo ne zanima, da ga zbega – si lahko misli, ne sme pa tega povedati.
  4. Kot profi kritik nadaljuje z branjem tam, kjer drugi obupajo. To je njegova služba, ne pa čtivo za lepo vreme na morski obali.
  5. Kritik ni družbenopolitični vremenar, ki bi moral hiteti gor in dol po modni lestvici. Prav tako njegova naloga ni tolči indolentne kolege po prstih, temveč da kolikor je mogoče primerno presodi ocenjevano knjigo. In da prisluhne novim glasovom, ki v zvokih rukačev zlahka potone. V tem oziru je kritika moralna.
  6. Kritik lahko mirne vesti moderira, razpravlja, komentira, sedi v žiriji, če le ne pozabi na kritiziranje.
  7. Kritik uničuje – redko, toda z užitkom. Ker to pač tako in tako ni (več) mogoče: uničuje knjige. 
  8. Kritik, ki sodi spričo avtorja, mu mora biti sposoben gledati v oči.
  9. Polemični kritik se vedno moti. Nima izbire.
  10. Obstaja arena, ne pa literarni boj. To je prostost in omejitev. Kritik se lahko postavi le na eno stran: na tisto literature. Danes ta naloga povsem zadošča.
  11. Kritik ima več kot preveč dela s tem, da literaturo naredi počasno, suhoparno in neseksi, če ta to zahteva. Televizija je njegov sovražnik. Sovražnika ljubi.
  12. Kritik svojih bralcev ne nadleguje z zlovoljnostjo in naveličanostjo. Kultivira neizkoreninljivo zadovoljstvo pri branju in pisanju. Tehnika je druga beseda za umetnost.
  13. Brez navdušenosti nad umetnostjo je kritika nesmiselna. Ker je branje brez navdušenja nesmiselno.
  14. Kritik je lahko tudi kritičarka.

 

[Op. ur: Tekst je bil izvorno napisan za revijo Neue Rundschau, ki je leta 2011 pri 24 kritikih naročila komentar oz. reinterpretacijo znamenitih tez o literarni kritiki Walterja Benjamina. Izvirnik je bil objavljen tudi na spletu, avtorica pa ga je priložila svojemu referatu in ga prebrala na kritiškem simpoziju. Ker gre za samostojen tekst, ga tukaj objavljamo ločeno.]

 

Prevedel Jernej Biščak

O avtorju. Daniela Strigl (Dunaj, 1964) je urednica, predavateljica, esejistka in kritičarka za različne medije (med drugim za Der Standard, F.A.Z., Die Presse, Literatur und kritik, Literaturen, Die Zeit, Die Furche, ORF-Radio Ö1). Za svoje kritiško in esejistično delo je prejela več nagrad, med njimi nagradi Maxa Kadeja in Alfreda Kerra.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Literarna kritika danes: o srečevanjih med nostalgijo, vegetiranjem in mimikrijo

    Martina Potisk

    Razlogi, zakaj prihaja do nezadržnega neodobravanja ali vsaj nespoštovanja kritiškega ustvarjanja, se nahajajo v samorazgradnji, permanentni destabilizaciji in skorajda nepremostljivi kakofoniji kritiškega vrednotenja.

  • Na ostrem rezilu medkulturnega stika

    Klemen Kordež

    Naj to besedilo služi tudi kot poziv financerjem dogodka, da bi tudi v prihodnje po Evropi širil besedo o slovenski literaturi na edini način, ki se za to zdi primeren: z omogočanjem pretoka idej in znanja med ljudmi, ki so na tak ali drugačen način svoje življenje posvetili književnosti.

  • Kdaj bo kritika stopila na Luno?

    Veronika Šoster

    Morda pa je »kriza kritike« tudi to, da je po eni strani užaljena, da ni bolj dostopna, brana in upoštevana, po drugi pa hoče za vsako ceno ostati v svojem mehurčku?

Izdelava: Pika vejica