Ker ravno nisi vprašala

Jedrt Lapuh Maležič

»Očitno je, da si pomešala jabolka in hruške; kakor večina današnjih uporabnikov medijskih nategov in pretirane izbire, nimaš prave usmeritve in si zapadla v zmedenost. To je značilno za današnje obdobje radikalnih feminističnih zavajanj in stvari, ki ženske odvlečejo stran od njihovega resničnega življenjskega poslanstva in bistva. Naj ti priskočim na pomoč in ti razložim, kako je s tem in zakaj imaš težave. Takoj boš videla, kje si. 

Poglej, kako stvari stojijo. Ni stvar v tem, da bi bila družba tebi podobnim neprijazna. Družba je, kakršna je, na tebi pa je, da pogledaš, s čim razpolagaš. A me razumeš? Sama moraš narediti iz sebe najboljše, kar se da. Nič čudnega ni, če si zmedena. Poglej. Vsi smo najprej zmedeni, samo nekateri vemo, v kaj verjeti in kaj je naša pot. Nekateri imamo jasen zemljevid in nismo odbluzili v novodobne izmišljije. Ohranjamo raven, ostajamo zvesti sebi in svoji naravi. Ni v naravi ženske, da bi hladno letala naokoli in se gnala za zaslužkom kot terminator. Če to počne, izgubi stik s sabo. Poglej. Ženske in moški smo si različni in tudi naši možgani različno funkcionirajo. A me razumeš. Če kravi vsiljuješ sedlo, ne bo iz tega nič dobrega. Bodi no pametna. Poslovna kariera pač ni zate, ne bo te izpolnjevala, disciplino moraš najti drugje. Ostani v stiku s svojo ženskostjo. Če jo zanikaš, bodo, jasno, težave. 

In nikar ne verjemi, ko ti poskušajo po kapitalistično prodati žensko emancipacijo. Feministke so omamljene od sovraštva do svoje naravne materinske vloge in besnijo proti patriarhatu. Nič novega pod soncem, klasična projekcija pač. Svoje frustracije projicirajo na moške, zato pa jih tudi ne morejo zadržati v svojem življenju in se zatekajo v lezbištvo ali še kaj hujšega. Poglej. Če si ti zvesta svoji naravi in veš, kdo si, veš, da si ženska, kar je čudovita vloga in v svoji neizmerni moči poraja svet, ti noben feminizem ne bo prišel do živega, kajti zrela boš in prerasla boš iskanje grešnih kozlov. A me razumeš? Trdna boš v svojih koreninah. Če ti bo kakšna feministka, ki ji je lastno življenje mrzko, poskušala prodajati znašanje nad domnevnim patriarhatom, boš lahko samo rekla: ›Ne, hvala. Vem, kdo sem, in ne potrebujem ženskih kvot, da mi vsiljujejo moško tekmovalnost. Ko bom uspešna, bom zaradi sebe in zaradi svojih naravnih danosti.‹ A me razumeš?

Poglej. Saj bi ti rekel, da si poišči ljubimca, ker sama ne moreš razviti empatije in sočutja, ki ju človek, še posebej ženska, lahko vadi in čuti edinole v odnosih, ki so poligon za zrelo čustvovanje. Ampak že vem, da ženske ne zmorete ostati zgolj ljubimke, saj si na vsak način želite in hlepite po tem, da bi moškega obdržale za vse življenje. Moška in ženska seksualnost sta si različni, kakor tudi njihova moralna presoja. Feminizem te uči enakosti spolov, pa to je vendar absurd! A me razumeš? Poglej. Ženska presoja je povsem drugačna, vaši možgani drugače naravnani, da o sposobnostih in talentih sploh ne govorimo. Jaz nikoli ne bom mogel rojevati in dojiti, tako kot ti ne boš mogla voditi podjetja s 400 zaposlenimi. V različnosti je ravno ves čar! Najhuje je, da zaradi radikalnih gejevskih lobijev dandanes še spol izginja in ljudje niso ne ženske ne moški – farbajo si nohte, za božjo voljo, farbajo sami sebe! Zarota za izginotje spola seže tako daleč, da bi zdaj radi poženščili ves svet, saj moških kapitalizem tehnično tako rekoč ne potrebuje več. 

Ampak, poglej. Prava ženska ne išče kompanjona za pomivanje posode ali štrikanje. Prava ženska ti bom povedal, kaj išče. Nekoga, da jo obvlada. Če ne najde nadvlade, bo nepotešena. In povedal ti bom, da bo zaradi tega nesrečna. A me razumeš? Ravno tako pravi moški potrebuje žensko za to, da ji postavi ogrodje, po katerem se bo lahko vzpela kakor vrtnica. Šele ob pravem, neomajnem ogrodju lahko ženska zacveti. 

In ko je ženska v svoji nepotešenosti preveč voljna ali celo agresivna, mu to ne predstavlja izziva, zato se ji izogne. Pravi moški je lovec, ki ne cilja polžev lazarjev, temveč ga žene za plašnimi in poskočnimi srnami. Časten in izziva poln ulov mu požene kri po žilah, a ko je prava ženska končno njegova, ko se mu podredi, bo pomirjen. Le pusti ga po službi spiti pivo in gledati dnevnik, medtem pa s prijateljicami poklepetaj o tem, kako bi ga zadovoljila. Poglej. Vsak dan moraš dati vse od sebe. Že vsaka ženska revija ti to pove.  

Očitno je, da bi rad zahodnjaški svet vsakovrstnih perverzij kastriral prave moške, kar je posledica brezbožnega in nenadzorovanega razmaha kapitalističnih teženj tipa feminizem, kjer so moški grešni kozli za vse zlo. Kar razmišljaj z lastno glavo in se ozri okoli sebe – vselej so vsega krivi moški. Vojne, vlade, lakota, za vse nas okrivijo. Neodgovorno kastriranje vsepovprek pa vendarle vodi v svet, v katerem resda utegne biti mogoče tako razmnoževanje kot tudi vzgoja (pomehkuženih in zmedenih) otrok brez spola, vendar pa bodo vse ženske, vse do zadnje, nenehno nepotešene. A me razumeš? 

Poglej. Edina rešitev je, da se odkrižaš vseh teh umetno ustvarjenih frustracij in se vrneš v svojo naravno in kozmično ženskost. Če moški od tebe terja prilagajanje, ki ga nisi zmožna, se potrudi in se spomni svoje resnične nravi, in videla boš, da te bo podreditev naposled osrečila. A me razumeš? Nič ne more biti tako hudo, če le veš, kdo si. Jaz ti rade volje še kdaj pomagam in te spomnim na tvojo pravo vlogo. 

Poglej. Svet je, kakršen je, in tudi ti boš končno lahko potešena edinole, če boš takšna, kakršna si bila ustvarjena, in če boš sprejela svojo ženskost. Komot te nocoj peljem na večerjo in ti pokažem, kako stvari stojijo. Pa ni za kaj. Veš, moje potrebe so drugačne od tvojih, in edino, kar ti pravzaprav po pameti preostane, je, da mi jih pomagaš izpolniti. To je v tvojem interesu. Brez mene se ti namreč utegne zgoditi, da spet ostaneš sama in neizpolnjena. A me razumeš. Kaj boš pa pol?«         

Zveni kot srhljivka? V mojem milnem mehurčku popolnoma nepojmljivo, pa vendar vsakdanje za marsikoga, velegrad ali selo, sploh ni važno. Sprva sem se morda čudila samemu obstoju pajacev, ki klatijo tovrstne kretenarije, potem sem se začela čuditi puncam in gospem, ki tovrstne kretenarije poslušajo in celo sprejemajo, zdaj pa samo še buljim, ko zgornji navedek močno zbledi v kontrastu z mačističnim otresanjem v prajmtajm programu nacionalne televizije! Uredniki, ki v 21. stoletju dajejo prostor (še tako izobraženim, pa vendar v nebo vpijoče omejenim) ne zgolj predsodkov polnim, temveč nezaslišano butastim izjavam tipa »ženske niso enako zmožne moralne presoje« ali »nikakor nismo in ne smemo biti enaki«, kajti »različnost nas bogati«, se bržčas ne zavedajo, da s tem dajejo prostor in krila in podlago in zalet vsakemu domačemu tiranu in pocestnemu nadlegovalcu, ki ima »seveda drugačne seksualne potrebe kot ženske«.

Pravzaprav je neprimerljivo, ampak prav lahko se zgodi podobna traparija kot tedaj, ko si moj otrok na televiziji ogleda imeniten dokumentarec o dinozavrih z brezhibnimi 3D simulacijami resničnih kuščarjev in naslednji dan v živalskem vrtu išče diplodoka, ker ga je ravno včeraj videl na televiziji in ve, da obstaja. Potencialni seksualni nasilnež ima več kot dobro utemeljitev v opletanju na nacionalki, saj menda tako pravi študiran človk in je sto posto dokazano, ker sem ga videl na TV, torej je tako.  

Ob tem se je nemogoče smejati, kajti daljnosežen zločin nad intelektom je že to, da je modela gostila oddaja Intervju. Precej bolj sem se zabavala, ko je pred leti na Zvezdani nastopila Savina Attai z »elektrarno med nogami«, kajti tisto je bila hilariozna žuta štampa, tako rekoč zabavljaštvo, zdaj pa gre resnično zares. O posilstvih med spanjem in o tem, čemu se sploh lahko reče spolni »odnos«, bomo lahko resno debatirali šele tedaj, ko bo kdo javno in za vselej zamašil srednjeveške kljune za šanki, kaj šele v medijskih hišah in nišah. Če sem se česa naučila pri delu s knjigami, potlej tega, da ni še vsak avtor (lahko tudi prodajno uspešnega) knjižnega svežnja pisatelj in da ni vsaka z doktoratom ovenčana glava vredna dosluha. Nekaterim ga je celo nujno odreči, kadar klamfajo v tri pirovske, alkoholiki ali ne več.       

O avtorju. Jedrt Maležič (1979) je od leta 2007 samozaposlena v kulturi, prevajalka leposlovja iz angleščine in francoščine, članica DSKP. Po diplomi na Filozofski fakulteti (Oddelek za prevajanje in tolmačenje, 2004) se je zaposlila na prevajalski agenciji, dokler ni radosti redne službe zamenjala želja po »svobodnejšem« poklicu. Med njenimi prevodnimi projekti so tudi avtorji Nelson Mandela, Martin Luther King ml., … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Kažemo jezik

    Jedrt Lapuh Maležič

    Občutljiva raba jezika – ali ni kljub vsemu malce radikalna, ko skuša nadomestiti prevlado enega slovničnega spola s prevlado drugega? In ali ni malce neučinkovito »komplicirati« v birokratskih aktih, ko pa je že vendar toliko družbenih listin nepotrebnih in služijo zgolj formalizmu?

  • Posluh namesto tekmovanja

    Jedrt Lapuh Maležič

    Ko človek spozna, da ima sogovornik ali sogovornica povedati nekaj, kar je zanj ali zanjo travmatično, je edino, kar se mi zdi v takšnem trenutku sploh približno primeren odziv, da se v hipu spremeni v poslušalca. In v tej poziciji tudi ostane, dokler travmatizirana oseba to potrebuje. Kajti v resnici ne gre in ne sme iti za tekmovanje v travmah.

  • Zakaj nihče ne ustavi pošasti?

    Sonja Merljak

    Mar spolnega nadlegovanja pri nas ni oziroma ga je precej manj kot v zahodnih državah? Ga zgolj ne zaznamo? Ali pa se bojimo o njem spregovoriti in ga prijaviti? V luči nedavno razkritih škandalov je toliko bolj pomembno, da njih ne molčimo.