10 najpogostejših napak, ki jih delajo bralci

Mojca Pišek

To poletje na plažah, vlakih, letalih, po kavarnah, ob rekah in na vrtovih spet beremo knjige in v njih uživamo. A jesen je za vogalom, povratek v sivo-rjavo stvarnost neizogiben. Da nas resničnost ne bi prehitro pogoltnila, da nam ne bi pobrala bralne samozavesti, za katero že vse poletje trdo garamo v viseči mreži, da bi skratka lahko v branju uživali še naprej, je tu kratek vodič po najpogostejših napakah, ki se vse prehitro pripetijo tudi najbolj vnetim in veščim bralcem. Veliko sreče in bralnih užitkov ter ne pozabite: če vas vleče k verižnemu gledanju zadnje uspešnice na Netflixu, ste zgolj dobili slabo bralno priporočilo.

Diploma iz primerjalne književnosti

Previdno s trdim delom, ki pritiče dolgemu študiju. Bogat literarnoteoretski besednjak in komparativistični analitični aparat v trenutku, ko v knjigi najbolj uživate, vse pokvarita. Če znate pojasniti, kaj je magični realizem, mu to jemlje vso magijo. Če ločite novelo od kratke zgodbe in slednjo od črtice, najverjetneje črtite avtorje, ki razlik ne upoštevajo. Diplomski izpit iz simbolizma vodi k temu, da znake dekandence prepoznavate tudi v sodobnih romanih. Res pa je poznavanje značilnosti verzifikacijskih sistemov pripravna kompenzacija za spoznanje (nekega dne, slej ko prej), da je vse, kar lahko sami prispevate v zgodovino literature, uboren prosti verz.

 

Aktivno državljanstvo

Ste družbeno ozaveščeni in politično angažirani? Človek trdnih prepričanj ter jasnih stališč, o katerih brez zadrege razpravljate na družbenih omrežjih? Previdno! Ni važno, kaj ste, vegan, maratonec, kristjan, borec za pravice otrok, anarhist, prostovoljec v društvu ljubiteljev živali, vernik katerekoli vrste že: živite v svetu, v katerem so vse knjige utelešenje tistega, proti čemur se borite, ali pa so negacija tega, v kar verjamete. Klavnice bi morale biti vsaj v literaturi bolj humane, glavni junak bi moral imeti trdno moralno jedro, družine bi morali vsaj v romanih sestavljati oče, mama in otroci, seks bi bil lahko bolj spodoben, Disneyevi stripi pa res ne bi smeli biti gojišče imperialističnih in nacističnih podob. Kajne?

 

Aktivno državljanstvo pod pogojem, da prinaša koristi

Svetovnonazorsko ste orientirani in spogledujete se z idelogijami, vendar le s tistimi/takrat, ki/ko vam prinašajo koristi. Brez literature zlahka živite, ne morete pa živeti, ne da bi prišli do besede, kadar se v širši družbi vname razprava o kakšni knjigi ali idejah, ki jih obravnava. Če ste salonski levičar, se borite za pisatelje, ki jih na razgovore vabi policija, če ste neoliberalec, protestirate proti subvencioniranju literature in umetnosti na splošno, če ste desničarski politik, ste najbrž zvezda družbenih omrežij: vse, kar preberete, razumete narobe, tudi in še prav posebej Draga Jančarja.

 

Članstvo v komisiji na ministrstvu za kulturo ali Javni agenciji za knjigo

Verjetnost, da knjige razumete narobe, je 100-odstotna. Knjig namreč člani komisij ne berete, pač pa jim podeljujete javna sredstva. Velika razlika. Podeljujete jim jih večinoma vnaprej, tj. še preden izidejo. Jasno. Knjige namreč ne bi izšle, če jim ne bi odobrili sredstev. In knjig, ki še niso izšle, seveda ne morete brati. Še več, knjigam podeljujete sredstva, še preden so jih pisatelji sploh napisali. To ni nobena ovira, da si o teh neobstoječih knjigah ne bi ustvarili mnenj. O teh neizdanih in nenapisanih knjigah tudi pišete zabavne utemeljitve, zakaj si zaslužijo subvencije, da sploh ne omenjam, da jih ocenjujete po kompleksnih in detajlno premišljenih točkovnikih. Člani komisij verjamete, da so knjige tisto, kar o njih zagotavljajo založniki, ki jih seveda tudi še niso prebrali, saj še niso napisane, bi pa zanje radi prejeli javna sredstva, da si bodo lahko izplačali plače.

 

Zaupanje v literarne študije, spremne besede, zavihke in kritike

Branje začnete s skrbno analizo naslovnice, nadaljujete s spremno besedo, vaše zanimanje doseže vrh pri časopisnem intervjuju z avtorjem in se konča z branjem vseh spletno dostopnih kritik. Če knjigo slučajno dejansko preberete, se vam zdi, da to ni ista knjiga, o kateri govorijo urednik, kritik in pisatelj sam. Iz knjige v  knjigo ste bolj začudeni, zakaj vas puščajo tako prazne, ko pa pisatelj o sebi misli dobro, spremna beseda zagotavlja užitek, prelom in kanon ter se z zavihka medijo sladke obljube. Krivi ste si čisto sami, ker verjamete osebam z družbenim in kulturnim kapitalom.

 

Spremne besede, besedila z zavihkov in promocijske blurbe pišete sami

V pisateljev literarni svet se zlahka vživite in poglobite, knjige na tihem tehtno in pravilno analizirate. A v opisu vašega dela jasno piše, da morate za opravljanje poklica talente zatajiti in kritične vzgibe prikriti. Knjigam morate odmeriti hvalo, kakršne si ne zaslužijo, pripisati jim morate atribute, ki jih nimajo, na eno ali obe očesi morate znati mižati, ko v nebo vpije avtorska indolenca. Vaše delo je, da v knjigah predano iščete najboljše in bralcem prodajate meglo, ki ste jo nemara nekaj mesecev prej že prodali članom komisije, ki deli subvencije. Ko ste bralca prepričali, da si knjigo kupi ali izposodi, je vaše delo opravljeno.

 

Ste literarni kritik

Literarni kritik  je zgolj sinonom za najpametnejšo osebo v prostoru. Kritik je tisti, ki vedno prispeva najgloblje razumevanje in najbolj tenkočutno interpretacijo, predvsem pa literarno mojstrstvo počasti z nič manj kot mojstrsko kritiko. Kritika mora biti vredna literature in zato mora sama postati literatura: kipeti mora od težkega vokabularja, vzvišenega doživljanja sveta, retorične briljance in dvoumnih izjav. Kritik mora literaturo razlagati kot potrditev svojih nazorov in subjektivnih opažanj, pomen in domet knjige pa mora raztegniti čez vse mere, saj lahko le tako primerno počasti avtorja. S čaščenjem avtorja želi povedati, da je sam tista veličina, ki je veličino avtorja prepoznala. Kakšni so resnični atributi literarnega dela? Koga briga, naj se s tem ukvarjajo bralci na goodreads.com.

 

Vaš prijatelj je ravnokar izdal roman ali pesniško zbirko

In seveda je to najboljša knjiga, kar ste jih prebrali v zadnjem letu in nesporni kandidat za kresnika. Če vas že vpraša tako direktno.

 

Roman ali pesniško zbirko je napisal vaš neprijatelj

V romanu ste odkrili lik, ki ima lastnosti in pomanjkljivosti, na las podobne vašim. Naključje? Vsekakor najbolj precenjena knjiga leta in ko smo že pri tem: kako je ime polpismenim podkupljencem, ki so ji podelili subvencijo?

 

Ste ugledna literarna zgodovinarka ali zgodovinar v pedagoškem poklicu

Zavedate se moči, ki vam jo dajejo nazivi in titule, in s pridom jo od časa do časa uporabite za uboj osebe, kadar se vam zazdi, da vas novinarji že predolgo niso poklicali za izjavo na televiziji.

 

O avtorju. Mojca Pišek (1985). Kup idej, kako spremeniti svet na bolje. Čemu ne začeti s slovensko literaturo.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Knjige sveta in zakaj jih je treba brati

    Sonja Merljak

    Branje je še danes moje najljubše opravilo in prav zato težko razumem, zakaj te ljubezni ne morem preneseti na otroke.

  • Branje kot dotikanje

    Ana Svetel

    Skozi prizmo antropologije vidim dotikanje v branju kot tisto možnost stika, ki lahko včasih celo premošča geografske, kulturne in časovne razdalje. Dotikanje tistega, kar je sicer nujno izven dosega izkušnje. Dotikanje tistega, kar je v bistvu zmeraj nedosegljivo, a se ga z branjem lahko kljub nedosegljivosti dotaknemo. Zato je branje kot dotikanje oddaljenega polno protislovij.

  • Kritika kot brokoli v obari moderne družbe

    Tadej Meserko

    Po eni strani ugotavljamo, da imamo javni interes za to, da se produkcija ustvarja in posreduje, hkrati pa nimamo mehanizmov, s katerimi bi presojali kakovost. Kako je mogoča takšna diskrepanca? Zanimivo je tudi, da država vedno največ sredstev in regulativo na področju kulture usmerja ravno v posredovanje, zbiranje in hranjene kulture, ne pa tudi v ustvarjanje ali presojanje. Kritika bi morala postati razumljena kot državni podporni mehanizem, kar pomeni, da bi področje nujno moralo postati izdatneje financirano, ob tem pa bi moralo ostati tudi neodvisno.