Filozofska refleksija ob poeziji Anje golob o dihanju kot gonilu življenja, o negibnosti prvega gibalca, ki je prototip gibanja: izstop iz samega sebe in ponovna vrnitev v sebe. Dvig in spust. Postajanje. Neskončni loop.

»Svet sam je preobrat, paradoks, napaka in nesmisel.« Tako Ladislav Klíma že na prvi strani romana Trpljenje kneza Sternenhocha natančno poda rezime sveta in časa z začetka 20. stoletja. Sveta, ki vrtoglavo in s tesno zaprtimi očmi drvi katastrofi naproti. Dogajanje romana je postavljeno v leto 1912, na predvečer prve svetovne vojne, globalne katastrofe, ki je na laž postavila meščansko moralo, vrednote humanizma, obljube industrijske revolucije in krščansko ljubezen. … Več

Ko sem bil še šoloobvezen otrok, sem večkrat slišal starše, kako so svojim zakladom pokadili pod nos: »Če se nauš učil, boš šou pa za tekoč trak!« To ni bila dejanska grožnja z duhamornim in ponavljajočim se delom v proizvodnji, prej neke vrste ustaljena fraza, ki je niti govorci niti naslovniki niso vzeli preveč zares. Bila je bolj kot ne prazna, gesta z malo pomena. Če že, potem bolj v smislu: »Sprau se iz gmajne in nared nalogo!«  … Več

Nomen est omen. Joan Ferrer je kovač spod Pirenejev, tam nekje na začetku 11. stoletja. Svoje ime in poklic (ferrer pomeni kovač) je podedoval po dolgi liniji prednikov (vse do »mračne germanske preteklosti«). Ampak bolj kot njegove prednike sta usodno določila prav njega. Joan začne na pragu svoje mladosti pri petnajstih kovati meč. Kuje in obdeluje ga celih sedem let. Srž meča je narejena iz železove rude meteoritskega izvora. Poleg tega »nebeškega kamna«, kot se je v tistih časih in krajih reklo tej zelo … Več

Če si z bogovi niste najbolj na ti, vam bosta ob prebiranju Ameriških bogov zelo prav prišla kakšen leksikon ali enciklopedija. Niel Gaiman namreč svojega junaka Shadowa postavi v svet, ki ga poleg ljudi naseljujejo številni bogovi. V to skupino transcendentnih bitij ne sodijo le bogovi in boginje dobro poznanih panteonov, temveč tudi različna božanstva, mitološka in pravljična bitja, demoni, polbogovi, rojenci bogov, totemi in ostali prebivalci onostranskih in z onostranstvom povezanih svetov. Poleg teh pa so tu še moderna, nova božanstva, ki zastopajo lepotno kirurgijo, … Več

Predstavljajmo si: Po dvajsetih letih se srečata sošolca J. in B. ter obujata spomine na srednješolske dni. Druženje poteka v prijetnem duhu, ob hladni pijači, v senci enega izmed mariborskih lokalov. Dokler se kramljanje ne zatakne ob določenem spominu na določeno uro zgodovine. J. se je spominja precej drugače kot B. Ob tem podčrtajmo, da gre za dogodek, kjer sta bila oba čustveno močno vpletena, dogodek, ki si ga zlahka prikličeta iz spomina. Od tod tudi njuno trdno prepričanje: »Vem, da se je zgodilo točno … Več

Roman Stena (Die Wand) je izšel leta 1963, ko so poetiko časa določale hladna vojna, blokovska delitev in anksiozno pričakovanje dokončnega jedrskega poka. In Stena se tako nekako tudi prične. V odročno alpsko dolino na oddih k bratrancu v lovsko kočo prispe neimenovana prvoosebna junakinja (roman je njen dnevniški zapis). Zakaj potrebuje oddih, ne izvemo, lahko pa slutimo, da potrebuje odmik od vsakdana: moža, otrok, rutinskih opravil, še najbolj pa (kot se izkaže kasneje) od … Več

Mladinski roman Varuh spominov (The Giver, izšel 1993) sodi v žanr literarne futuristike, natančneje utopije. Ogrodje zgodbe je tako dobro poznano in že večkrat preigrano. Nekje v nedoločljivi prihodnosti je človeštvo spoznalo svoje napake, jih ozavestilo (poznamo jih tudi danes, pa nam to ne pomaga kaj prida) in doseglo tisto stopnjo razsvetljenstva, o kateri je tako vneto sanjal Immanuel Kant: izhod iz nedoletnosti na podlagi razumske presoje. Tako se v romanu srečamo z »novim krasnim … Več

Ko je znameniti nemški naravoslovec Alexander von Humboldt na svojem raziskovalnem potovanju po Južni in Srednji Ameriki naletel na gorsko jamo, polno posmrtnih človeških ostankov in ritualnih predmetov, seveda ni želel zamuditi priložnosti in se je želel takoj spustiti vanjo. Vendarle je bil dedič razsvetljenstva. Domačini, ki so mu pomagali tovoriti prtljago in nabrano rastlinje ter ga vodili po gozdovih, kamor naj še ne bi bila stopila noga belca, so se seveda zgrozili. Ne samo, … Več

Soba pod gradom je romaneskni prvenec. Je pa tudi, vsaj po mojem vedenju, prvi roman, ki tematizira vroče vstajniško dogajanje na ulicah slovenskih mest jeseni 2012, pozimi in pomladi 2013. Mogoče tematizira ni pravi izraz, ulica namreč ni v prvem kadru romana, je bolj njegova kulisa, njegov duh. Dogajanje romana poganja akter Peter Mrak, v večjem delu romana imenovan kar z inicialkama P. M. In spet, akter ni najboljša oznaka. Mraka opredeljuje za današnji čas … Več

Pesniška zbirka Janeza Ramoveša je bila med letošnjimi izbrankami Festivala Pranger. Na kritiški debati, ki ji je bila posvečena, se je med drugimi pojavila tudi tema zla. Zlo je v osrednjem delu zbirke (cikel Solo), pa tudi v samem naslovu, eno izmed močnejših občutij, ki se usedejo v bralko ali bralca. … Več

Danes reči, da je laž, ko nas ta pričaka v skoraj vsaki medijski novici, (lahko tudi) nekaj dobrega, je vsaj nenavadna, če že ne kar nevarna, bogokletna izjava. Laž je trdno zasidrana v družbi naglavnih grehov vsaj že od svetopisemskih časov. Kakemu drugemu grehu se je včasih tej družbi uspelo izogniti, laži nikdar. A bolj ko iz (časovno oddaljenih) teoloških višin sestopamo v vsakdanji purgatorij, bolj je laž raznolika in s tem tudi njeno dojemanje. Nekateri bi takoj dejali, to so zgolj akcidence, zgolj zunanje lastnosti laži, v svojem bistvu pa laž ostaja laž. Nekaj, kar je vredno le obsojanja. … Več