V pesniški antologiji Slepomišnice kljub naslovu ni veliko slepomišenja. Izbrane pesmi namreč združuje izredno pomembno področje otrokovih pravic. Otroške (tudi morebitne odrasle) bralce jemlje nadvse resno in poleg klasičnih otroških tem, povezanih z igro, šolo, odraščanjem, brezskrbnostjo, svobodo ipd., razkriva tudi resnejše teme, kot so vojna, lakota, osamljenost, smrt.

Slofest pod geslom Roj dogodkov v srcu mesta je prefinjena marketinška, pa tudi neke vrste politična poteza slovenskih organizacij – Slovenci so namreč med tržaškimi narodnimi skupnostmi edini, ki si lahko privoščijo tak luksuz: tri dneve kulturnega dogajanja v maternem jeziku.

August Engelhardt, protagonist romana Imperij švicarskega pisatelja Christiana Krachta je svoj smisel življenja našel na plaži še preden so o tem Zmelkoow sestavili komad. Ni ga našel samo na plaži, temveč tudi na dnu kokosovega oreha.

V svojem sodelovanju pri projektu Slovenska književnost na tujem situ in mednarodnem kritiškem simpoziju Umetnost kritike vidim kot eden izmed »tujih kritikov«, povabljenih, da pišejo o knjigah slovenskih avtorjev, prevedenih v svoj materni jezik, dobro priložnost za soočenje z nekaterimi vprašanji, okrog katerih sicer krožim pri svojem kritiškem delu.

Če bi ostal roman Dvanajst krogov Jurija Andruhoviča spregledan, bi nastala precejšnja škoda, še najmanj povezana zgolj z dejstvom, da je ukrajinski pisatelj tudi nagrajenec prihajajoče Vilenice, ki se ga torej spodobi prebrati.

V letošnjem izboru za Veronikino nagrado prav nobena zbirka ne dosega najvišjih zahtev, nobene ne moremo označiti za presežek v slovenski poeziji, posebej pa nobena bralcu ne ponuja zgoščene in resnično izpiljene pesniške besede.

Božičeve tretje pesniške zbirke ne zaznamuje radikalen prelom z njegovo zgodnejšo pisavo, temveč lahko govorimo o svojevrstnem nadaljevanju nekakšnega pesniškega projekta, kjer si lirski subjekt za osnovni locus izbere konkretno urbano okolje.

Prvo literarno delo nizozemske pisateljice Helle S. Hasse, novela Črno jezero, je drobna knjižica, ki v sebi skriva temno moč oprijema vodnih rastlin jezera Telage Hideung in odkriva neke druge, postranske razsežnosti kolonializma.

Kravos je dolga leta domala sam, v redki družbi (morda zgolj v družbi Ervina Fritza) stal na »neuvrščenem« polju poetike – ni bil ne tradicionalist, ne del eksistencialistične skupine, ne ludistov in tudi drugih avantgardistov ne.

Zadnja leta je pesniška pot pod gričem na Tabru dan pred praznikom Ferragosta – velikega šmarna postala zbirališče tržaških in kraških, torej slovenskih in italijanskih ustvarjalcev ter vseh ljubiteljev vezane besede.

Knjiga Primoža Jesenka Rob v središču si zastavi ambiciozno nalogo: predstaviti izredno raznoliko, plodovito in razvejano odbobje v slovenskem gledališču s fokusom na gledališkem eksperimentu.

Renomiranemu Galičanu je z izbiro teme, pozornostjo do detajlov in rahločutnim slogom uspelo ustvariti malo mojstrovino.

Roman Szczepana Twardocha je roman o vojni na Poljskem, pa tudi in predvsem o iskanju samega sebe.

Izdajanje knjig z glasbenimi besedili ni posebej pogosta praksa, čeravno je to pri nas celo ena od točkovnih kategorij za status kantavtorja, samozaposlenega v kulturi. Od glasbenikov se torej v birokraciji pričakuje, da to počnejo.

Ena recenzija o delu Od državljanov do gospode (Ellen Meiksins Wood), ki bi potrebovalo dve recenziji.

Söderberg ni sodoben avtor; deloval je na prelomu prejšnjega stoletja, naj pa bi bil – kot lahko preberemo na ovitku knjige – eden redkih švedskih klasikov, ki v današnjem času pridobiva vse večje število bralcev.

Enega stripov, s katerim bi bil dr. Wertham vsekakor zelo zadovoljen, smo pred kratkim dobili v podobi lično oblikovanega 80 stranskega albuma scenarista Žige X. Gombača in risarja Ivana Mitrevskega Zgodovina Slovenije v stripu.

V mehko čutnem romanu italijanskega pisatelja Marca Missirolija skozi šest obdobij življenja spremljamo zgodbo italofrancoza Libera Marsella. Tega vse tja od otroštva do novega rojstva, zaznamuje iskanje pravega erosa.

Težko si je zamisliti način, s katerim bi v romanu lahko v enovito celoto povezali tako raznolike tematike, kot to stori Winfried Georg Sebald v Saturnovih prstanih.

Tole je zlasti otok zakladov, razumete? Zakladov. In če bi res nadvse radi, da bi tole bil potopis, naj vam bo. Ampak s to odločitvijo ste Capusu naredili krivico.