Maja Vidmar je dve tretjini svojega preživetega časa verjela, da mora biti nekaj trdnega, jasnega, določenega, pokončnega, in vse to, ne da bi se sploh imela čas narediti, ampak kar iz nule. Zato je, kot pravi, ves čas imela občutek, da slepari. »Zdaj je vendarle malo drugače: poleg zmede je tudi občasni mir, da samo sem,« dodaja. Torej občasno je in piše. Po šestih dobro sprejetih pesniških zbirkah in Jenkovi nagradi (Prisotnost, 2005) je pozornost nazadnje pritegnila z Minutami prednosti, zbirko, ki je izšla v Literaturinih Prišlekih.Preberi

V lanskem letu je v zbirki Novi pristopi (LUD Literatura) izšla strokovna monografija Draga Bajta z naslovom Kar je Sonce za Luno, to je Rusija za nas, podnaslovljena Kaj je socialistični realizem. Že ko sem izvedel za njen izid, se je v mojo zavest zapisala kot intriganten naslov v domačem prostoru literarnih ved. Še najbolj bržkone zato, ker gre za delo, ki si vprašanja o tem fenomenu zastavlja dolgo po njegovem zatonu, v času, ko nam beseda socrealizem še največkrat služi kot svojevrstna žaljivka,Preberi

Blaž Iršič je simpatizer Igorja Bavčarja in bi lahko o sebi cele ure govoril v tretji osebi, če ne bi bil tako v kurcu s časom. »Čas je relativen, medtem ko kurac ni. Rad imam kontraste, zato ni slabo, če sem v konkretnem kurcu z relativnim časom,« razloži kar prek maila. Raje kot »pesnik« bi bil, kot pravi, glup ko točak. »Le tako bi lahko točno vedel, kaj hočem, kaj počnem, kateri bog je moj in koliko sončka ti prinese herbalife,« napiše. KljubPreberi

Jedrt Lapuh Maležič je vraževerna prevajalka iz angleščine in francoščine, še raje pa je avtorica. Tako želje po pisateljevanju kot vraževerja se je navlekla že v mladih letih. »Danes vraževerje po navadi povozim z zdravim razumom, haha, včasih vrata zanalašč zaklenem le enkrat namesto dvakrat in preizkušam usodo, pa se še nikoli ni nič slabega zgodilo,« pojasnjuje lastnica štirih mačk, ki je povezava med črnimi štirinožniki in temno magijo presenetljivo nikoli ni ganila. »Kot sem prebrala v časopisu, je štiri mačke na stanovanje v bloku celoPreberi

Pet vprašanj za tuje goste letošnjega mednarodnega kritiškega simpozija Umetnost kritike Inso Wilke (Nemčija), Danielo Strigl (Avstrija), Dinka Kreha (Hrvaška) in Olgo Pek (Češka).

S Tonetom Škrjancem se na čaju nisva dobila približno ob petih, kot je naslovil eno od svojih pesmi v zadnji zbirki Sladke pogačice (Prišleki), temveč nekaj za čaj nič manj primernih ur prej. Uvodoma sva razjasnila misterij čajnica – tam ga je mogoče tako pogosto srečati zato, ker mu je zdravnik pred leti prepovedal pitje kave. »Takrat je bila kriza, potem pa sem prešaltal na čaj, postopno na črnega na iraški način, torej z veliko sladkorja, potem pa sem prišel k pameti in začel piti zelenegaPreberi

Ana Svetel je, kot pravi, sicer nadpovprečno uravnovešen človek, a ima na drugi strani patološke težave s pravočasnim oddajanjem tekstov: »Glede tega bi se morala zdraviti, ker denimo ne odpisujem na maile, potem pa se name še tedne valijo krogle slabe vesti.« Kar je, jasno, vsaj malo nepraktično tudi za njene urednike, Ana je namreč tudi pesnica in prozaistka. Čeprav je rojena v Mariboru, jo Ljubljana, kjer končuje študij, bistveno bolj definira, zato skozi stisnjene zobe zamrmra, da je nemara torej resPreberi

Leonora Flis je v bistvu Lea, vsaj za prijatelje in za življenje, ki nima zveze s pisano besedo. Lahko si privošči, da je foodie, saj obenem rada kuha, povrhu vsega pa se po kuloarjih govori, da sodi med najbolj sladkosnede avtorje na slovenski literarni sceni. Ko ne je, piše literarne in filmske kritike, na univerzi v Novi Gorici poučuje literarno teorijo in metodologijo medkulturnih študij, izbrana poglavja iz svetovne književnosti ter adaptacijske študije (predelava literature v film) in pleše flamenco. »Zelo težek ples je, ritmično zahteven in nedomač našemu okolju, aPreberi

Čeprav počne še veliko drugega, je Dejan Koban, med drugim letošnji vitez poezije, marsikomu ostal v spominu kot soorganizator in javna faca Mladih rim, ki od letos potekajo brez njega. Je neutruden borec za poezijo in njen zvesti bralec, ki knjige tudi redno kupuje. Njegovo prizadevanje ima vedno pečat demokratičnosti in alternativnosti, vendar trdno verjame v to, da kultura ne sme biti brezplačna. Izven samozaložniških projektov je izdal eno pesniško zbirko (Razporeditve, LUD Šerpa, 2013) in bržkone velja za večno »mladega pesnika« z verjetno najdaljšim stažem. Za sabo ima šestnajst let delovne dobe v rednem delovnem razmerju. Nima telefona, in ga tudi ne bo imel. Danes se pod njegovim vodstvom v Pritličju začenjajo Terceti reloaded.Preberi

Tina Mlakar Grandošek je avtorica dveh zbirk kratke proze – Draga Tina je izšla leta 2009, Vse je v redu pa v lanskoletni beri Prišlekov. Prepričana je, da knjiga, ki jo je avtor dal iz rok, ne potrebuje podnapisov, sicer svojega pisateljskega dela ni dovolj dobro opravil. Tudi zato, in ker je po naravi sramežljiva, nad dajanjem intervjujev in pogovorih o svojem delu ni ravno vzhičena. »Kot copywriter v Mladinski knjigi, kjer dnevno pripravljam promocijska gradiva o raznovrstnih knjigah za zelo različne medije, si rečem,Preberi

Elizabeth Stone je profesorica na Univerzi Fordham v New Yorku. Predava na Oddelku za angleški jezik in književnost in na Oddelku za medijske študije. Je tudi mentorica študentom, ki sodelujejo pri pisanju za univerzitetno glasilo The Observer, ki je prejelo že več odmevnih nagrad. Elizabeth Stone je avtorica del Black Sheep and Kissing Cousins: How Our Family Stories Shape Us (Time Books, 1988, izdaja z novo spremno besedo je izšla l. 1991), The Hunter College Campus Schools for the Gifted (Teachers College Press, 1991) in knjige APreberi

Zoran Pungerčar (1985) že tri leta oblikuje zunanjo podobo zbirke Prišleki, kar mu je že dvakrat prineslo uvrstitev v finale Bienala vidnih sporočil Slovenije, letos pa tudi nagrado. Deluje na področju ilustracije in grafičnega oblikovanja. Kadar ne dela za naročnike, ustvarja na področju slikarstva in risbe, vodi neodvisno dnevnosobno založbo Look Back and Laugh, organizira letni enodnevni mednarodni sejem zinov, knjig umetnika, grafik in drugih samozaložniških projektov Caffeine Hours, pripravlja glasbeno poddajo Pasje úho in še kaj. NjegovePreberi

Vrata pisarne nemškega Tagesspiegla ga naključnim obiskovalcem predstavijo kot »urednika za posebne projekte,« ki, kot je svoje delo skromno opisal sam, počne, kar hoče. V praksi to sicer pomeni spreminjanje za večino ljudi na smrt dolgočasnih zgodb o denarnih tegobah v pretresljive prikaze korupcije in amaterstva ljudi, ki bi jim sicer morali zaupati. V zadnjem času se tako intenzivno posveča predvsem bilijonom evrov, investiranih v banke, in tragičnim napakam evropske trojke. »Kam gre ves ta denar?« se v svojih dokumentarcih, knjigah in člankih skoraj retorično sprašuje Harald Schumann, eden najboljših nemških novinarjev, ki s svojim delom vedno znova dokazuje, da novinarstvo in kritično mišljenje hodita z roko v roki.Preberi

Latvija ima približno isto število prebivalcev kot Slovenija in ti so, sodeč po statistikah, dobri bralci, po knjižnični izposoji menda celo med prvimi desetimi v Evropi. Kdo bi si mislil, da imajo samo eno literarno revijo in menda samo pet omembe vrednih literarnih kritikov! Tako mi je v pogovoru povedal Artis Ostups, mladi pesnik iz Latvije (rojen 1988), magister filozofije in avtor dveh pesniških zbirk, od katerih je bila prva nominirana tudi za najboljši prvenec. Srečala sva se kot gosta letošnje Vilenice, kjer sva se hitroPreberi

Peti del korespondence med Andrejem Hočevarjem, Aljažem Krivcem, Anjo Radaljac, Nino Sivec in Domnom Sloviničem o odprtosti do teksta in odsotnosti plodovitega dialoga

Četrti del korespondence med Andrejem Hočevarjem, Aljažem Krivcem, Anjo Radaljac, Nino Sivec in Domnom Sloviničem o kritiki kot dolgem repu literature in prepoznavanju šovinizma

Tretji del kritiške korespondence med Andrejem Hočevarjem, Aljažem Krivcem, Anjo Radaljac, Nino Sivec in Domnom Sloviničem o razlikovanjem med opisom stanja in družbeno kritiko

Drugi del kritiške korespondence med Andrejem Hočevarjem, Aljažem Krivcem, Anjo Radaljac, Nino Sivec in Domnom Sloviničem o nujnosti kritiške sodbe in relativnosti kvalitativnih oznak

Prvi del kritiške korespondence med Andrejem Hočevarjem, Aljažem Krivcem, Anjo Radaljac, Nino Sivec in Domnom Sloviničem o sposobnostih pravilnih poudarkov in sprejemanja konstruktivne kritike

Tanja Petrič si je s svojim kritiškim opusom letos prislužila Stritarjevo nagrado. Kritičarka, ki je formativno fazo prešla že davno tega (lepo je v Sloveniji biti mlad, saj si tak lahko vse do smrti), svoja besedila objavlja v vseh osrednjih literarnih revijah in časopisih, neredko pa se podpiše tudi pod spremno besedo k prevodnemu besedilu. Prevaja iz nemščine, v prostem času pa se uči tudi enega izmed skandinavskih jezikov.Preberi