Arhiv prispevkov v rubriki Uvodnik (23)
Andrej Hočevar
Razmišljanja in razglabljanja o kritiki – njenem obveznem »koncu« – me v zadnjem času še najbolj spominjajo na razmišljanja in razglabljanja v zvezi s knjigo, natančneje njenim zatonom. O njenem koncu namreč največkrat govorimo prav takrat, kadar se sprašujemo o njeni prihodnosti. Moje zanimanje za to temo je podprto v enaki meri z vznemirjenjem in z dolgčasom. Kadar razmišljam ali berem o prihodnosti knjige, se ob miselnih eksperimentih v glavnem kratkočasim, dokler ne napoči čas za zaključek, zakaj ta je vedno isti: prihodnosti knjige ne poznamo.Preberi
20. January 2016 | Uvodnik | Komentarji (0)
Pavel Ocepek
V času, ko so se tudi na tujem škorci že dodobra najedli češenj in se je akademsko leto prevesilo v iskanje ter dokazovanje znanja, v ponosno preštevanje najrazličnejših kulturnopromocijskih projektov, od filmskih, literarnih in gledaliških večerov do prevajalskih delavnic, vrste gostovanj in izmenjav, se je na internem spletnem forumu, namenjenem pretočnosti informacij in usklajenemu delovanju učiteljev slovenščine na tujih univerzah, pojavila prošnja kolegice, ki je v zadregi nemočna iskala nasvet.Preberi
24. November 2015 | Uvodnik | Komentarji (0)
Jasmin B. Frelih
Kdo si upa trditi, da je mnenje o pomenu izkušnje močnejše od izkušnje same? Umetniki delamo izkušnje. Ostali napeljujejo štrom.
Preberi4. November 2015 | Uvodnik | Komentarji (0)
Primož Čučnik
But it is a characteristic of wisdom not to do desperate things.
H. D. Thoreau, Walden
Te stavke pišem na severnem delu otoka, v drugi državi, dobrih šeststo petdeset kilometrov vožnje proti jugu. Tukaj živim, s svojo trenutno punco in najinima dvema otrokoma, v manjši vasi, pri ljudeh, ki sem jih našel s pomočjo sosede iz mesta, ko sem se zanimal za kraj ob morju, kamor bi se lahko umaknil … na žalost le za prgišče časa (tri četrtine meseca), ki pa je, to poznam iz preteklih izkušenj, dovolj dolgo obdobje, da spremeni ritem običajnega življenja. Preberi
31. August 2015 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (0)
Dijana Matković
To besedilo se je začelo drugače, z nekim drugim stavkom. Ne spomniš se, s katerim. Tvoj spomin, oziroma tvoj delovni spomin, je odšel s tistim, ki je pred dobrim mesecem dni vdrl v tvoje stanovanje in iz njega odšel s prenosnikom, ki nikoli ni doživel bekapa. Kopije, zaledje, rešilno mrežo in kar je še tega si delajo ljudje, ki znajo svojo prihodnost racionalno dobroPreberi
13. July 2015 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (0)
Tadej Meserko
Družbo je moč kreirati, spodbujati, disciplinirati in nadzirati s heterogenimi modusi in ni odveč poudariti, da se različnim danostim najbolje prilegajo individualizirani okvirji. Oblast, stroka in zainteresirana javnost se morajo po konsenzu, da je nekaj za družbo dobro, uskladiti tudi o tem, kako bodo to ugotovitev vključile v vsakdanje življenje. Zato se po poenotenju cilja pojavlja vprašanje iskanja najboljšega načina. Kolikor je znotraj kulturne politike vizija že dolgo znana in se giblje predvsem okoli izboljšanja materialnih pogojev dela, potem manjka raziskava možnih, predvsem pa realnih sredstev uresničevanja zastavljenega. Preberi
15. June 2015 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (0)
Gaja Kos
Nedavno sva z odgovornim urednikom ugotovila, da v Literaturi že nekaj let ni bilo govora o tem, kaj se pri nas dogaja na področju mladinske književnosti. Pa poglejmo! Kako so se prijele hruške in kakšne so letine? Zlate ali črvive? Česa je (po novem) preveč in česa premalo? S kakšnimi problemi se srečujejo nekateri založniki (in posledično tudi avtorji, prevajalci in bralci), pa tudi nekateri knjižničarji?Preberi
6. May 2015 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (0)
Urban Vovk
Prvo številko sedemindvajsetega letnika revije posvečamo sodobni slovenski esejistiki. Razlogov ni malo in niso nepomembni. Morda je najpomembnejši prav ta, da novejša domača esejistika, nastala po letu 2000, še ni doživela temeljitejše obravnave, v antologiji slovenske esejistike po drugi svetovni vojni, ki jo je sestavil Miran Štuhec, pa najdemo le dva avtorja, ki sta danes mlajša od petdeset let. Si predstavljate podobno situacijo na področju pesništva ali pripovedništva?Preberi
23. March 2015 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (0)
Andrej Hočevar
Pri tem smo v želji, da bi zasnovali čim širše zastavljeno generacijo, pogosto spregledali razlike v njihovem pisanju, to pa se je splačalo, saj nam je generacijski nastop, za katerega vsaj na začetku nismo imeli dovolj potencialov, na široko odprl vrata na literarno sceno.Preberi
27. December 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (3)
Katja Perat
Moja diplomska listina priča o tem, da sem diplomirana komparativistka. Če kdo od neposvečenih vpraša, lahko vedno rečem, da poklicno primerjam književnost. Če vpraša kdo od posvečenih ali če se v temnih večernih urah, ko se oglasita vest in tesnoba, vprašam sama, pa na vprašanje, kaj pravzaprav počnem, le stežka dam zadovoljiv odgovor.Preberi
5. December 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (22)
Andrej E. Skubic
Slovence, ki gojijo strast do jezika, bi lahko poenostavljeno razdelili nekje med dve skrajnosti. Na eni strani so grammar nazis, kakršni so nekoč oznanjali armagedon pretežno po pismih bralcev v časopisju, danes pa se po FB forumih kot Skropucalo (sic!) zgražajo nad javnimi napisi, v katerih se omenjajo »ocenjevalci golažov« in »slani prigriski«. Podobno zaskrbljena čustva navdajajo številne univerzitetne učitelje, ki ob prebiranju diplomskih nalog na primer absolventov FF ugotavljajo, da mnogih stavkov v njih preprosto niPreberi
4. November 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (9)
Mojca Pišek
Ura je 6.35. Literarnemu kritiku, junaku tega uvodnika, je zazvonila budilka, ker mora biti ob 8. uri v službi. Ne, ne peče bureka pri Albancu, ne dela javnomnenjskih anket, ne preklada sezonske zelenjave v Hoferju in kritike ne fuša le v prostem času, naš junak ima čisto pravo kritiško službo. Zaspano stoji pred ogledalom, malo se mu ne ljubi, ampak na trudne jutranje sentimente delovnega ljudstva se je navadil. Zadovoljen je, ker nima razloga, da bi spal do poldneva, skoraj malo vesel, ker zjutraj vstaja, da bi opravljal smiselno delo, za katerega je usposobljen in v katerem uživa.Preberi
19. August 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (6)
Nina Beguš
Američani so me s svojim bralskim angažmajem presenetili. Mogoče zato, ker živim v Cambridgeu, delu Bostona, kjer na podzemni železnici več ljudi v rokah drži knjigo ali bralnik kot pa telefon. Še verjetneje zato, ker je to mesto polno študentov z vsega sveta in nikakor ne predstavlja splošne ameriške populacije, pač pa zgoščeno populacijo knjižnih moljev, med katerimi recimo študentje prava, ki, izmozgani od študijske literature, za odmor prebirajo Melvilla in Tolstoja, ljubiteljsko delajo vPreberi
30. June 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (1)
Urban Vovk
Namesto da bi vsi nekaj prispevali in profitirali, vsak misli, da ravno brez njega, kakopak daleč najpomembnejšega člena v verigi, ni scene.
Marko Godnjavec – Jizah, »Scena sama sebe ne spoštuje«, OdzvenPreberi
27. May 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (0)
Petra Koršič
Prvo uro pri slovenščini na gimnaziji smo se podučili o marsikaterem terminu, med drugim tudi o identifikacijskem bralcu, ki mu je branje v slast in se z vsebino identificira ter se loči od strokovnega, ki se čtiva loti drugače. Kako že, ne bi na tem mestu. Za domačo nalogo nam je bilo naročeno, da preberemo Strukturalno poetiko. Do kdaj, ni bilo rečeno. Prvo književno besedilo, ki smo ga morali prebrati in o katerem smo v šoli govorili, je bil Ep o Gilgamešu. Stari smo bili petnajst let.Preberi
29. April 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (2)
Andrej Blatnik
Ko smo leta 1984 začeli ustanavljati knjižno zbirko Aleph (mimogrede, eno zelo redkih oblik slovenskega založniškega delovanja, ki je leto 1991 ni uničilo, in eno še bolj redkih preživelih, ki se ni preobrazila v profitno zasebno družbo), je bilo življenje precej drugačno kot danes. Drugačno tudi v tem, da denar – razen redkim vizionarjem, ki so takrat polagali keramične ploščice, danes pa so med najbogatejšimi Slovenci – ni bil kaka posebna vrednotaPreberi
18. March 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (16)
Gregor Podlogar
Obrnil se je ključ
v sobo je stopila noga.
Steklenica bi rada pila (narejena 1967, izdana v samozaložbi 2003),
Iztok Geister (besedilo), Marko Pogačnik (slike)
Eksperimentalna literatura, naj bo to poezija, proza ali gledališče, ima v evropski in ameriški umetniški besedi bogato in razvejano tradicijo. Nekateri viri na primer navajajo, da sega izročilo te literature vse do Tristrama Shandyja Laurencea Sterna. Kar nekako spomni na debato o zamejitvi postmodernizma; Umberto Eco je pri tem duhovito pripomnil, daPreberi
25. February 2014 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (0)
Jasna Lasja
Kakšna je možnost rešitve? Uvesti še eno nagrado za kritike ali Stritarjevo nagrado razrešiti starostne omejitve? Prva možnost bi najbrž potegnila za seboj preveč navlake s strani drugih cehov, zato se mi zdi bolj smiselna druga.
Preberi23. December 2013 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (1)
Urška P. Černe
V letošnjem letu 60-letnico obstoja med drugim praznujejo pesnik in prevajalec Boris A. Novak, prevajalca Srečko Fišer in Štefan Vevar, Zoran Janković, nobelovka Herta Müller, pesniška zbirka Pesmi štirih in nacionalno Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Slednje je z odprtjem fotografske razstave prizadevnega Vinka Avsenaka v NUK-u obeležilo tudi 50-letnico Sovretove nagrade.Preberi
25. November 2013 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (3)
Andrej Hočevar
Tako kot večina drugih zanimanj, ki jih nisem opustil, tudi moje zanimanje za črke sega nekam v srednjo šolo, pravzaprav v čas, ko se je v meni dokončno zasidrala ideja, da se bom v življenju zanimal predvsem za besede. In ker pride redkokatera dobra ideja k meni brez svojega nasprotja, je bila, kot se je izkazalo, tudi ta vsaj mnogoplastna, takšna, da je v sebi že vsebovala semena čedalje resnejšega zanimanja, ki se je začeloPreberi
4. November 2013 | Esej, kolumna Uvodnik | Komentarji (3)
Literarno-umetniško društvo Literatura, Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana
predsednik: Primož Čučnik
ludliteratura@yahoo.com, info@ludliteratura.si, tel. 01/251 43 69 ali 01/426 97 60
ID za DDV: SI62575694, matična številka: 5686750000
Uradne ure: ponedeljek od 11h do 12h, sreda od 11h do 12h, četrtek od 11h do 13h.
Navodila za pošiljanje prispevkov
© avtorji in LUD Literatura www.ludliteratura.si
Elektronski medij www.ludliteratura.si podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Javna agencija za knjigo RS.
Izdelava: Pika vejica