Ti afriški sloni so mračnjaške živali. Nevarni so. Ker se hranijo iz tvojih deformacij, te na koncu deformirajo še stokrat bolj.

Za to zaveso se zdaj skriva Kristina. Čim bolj poskuša nadzirati svoje dihanje. Srce ji razbija kot cerkveni zvonovi.

Naslednje vstanem že ob petih. Manca je še v postelji, kot otrok zvita v dve gubi mirno diha. Tako spi že od nekdaj. Nekaj časa jo gledam. Potem se tiho oblečem in zapustim sobo.

Spričo napake na zidu, nekega neznatnega odstopanja, sem se v trenutku povrnil v stanje naravnosti, v kakršnem nisem bil že dneve. Ko sem šel mimo rumenkaste hiše − na kateri se je odluščil del ometa −, mi je odleglo, dobro pomnim.

Tvoja tašča je končno lahko enako ponosna na vse tri svoje sinove. Najstarejši bo kmalu prevzel restavracijo, srednji bo kuhal za upokojence, najmlajši pa bo predstavljal restavracijo na kulinaričnih festivalih. V zelo ambiciozno družino se boš poročila.

Leživa v poltemi, zaspal je, jaz pa si privoščim ostanke vina. Stojim ob oknu, kadim. Kupi nepomite posode za svobodo. Vsi se staramo, vsi postajamo nemočni. Taki smo celo, ko se ne staramo.

Prvič si Koco tega ne zasluži, drugič pa je Marko preveč nezanesljiv. Čim se mu bo spet začelo vrteti v glavi, bo izginil brez vsakega sledu in nas pustil na cedilu. Kdo bo vstajal ob treh zjutraj in kuhal namesto njega?

Nikomur ni treba plesati blizu mene. Nikomur se ni treba bati, da ga bom potrepljal po rami in z njim začel nezaželen nočni pogovor. Eden od žalostnih ljudi sem, plesalcev z zaprtimi očmi, nočnih ribičev brez vabe, čeprav sem jo sam imel, pa se mi je utrgala s trnka.

Nisem bil zaljubljen vanjo. Sploh nisem vedel, da imam to možnost. Bila je enajst let mlajša in toliko mlajše punce se mi še nikoli niso zdele zanimive. Poleg tega je imela v svoji mali vasi ob avtocesti fanta, h kateremu se je vračala vsak vikend. Iz njenih redkih pripovedovanj o njem nisem dobil občutka, da bi imela najbolj razburljiv odnos.

Jaz imam eno skrivnost. Zvezdice. To so joške, na njih so pa zvezdice.

Tale mali nočni govor, ki so ga poganjali zadnji drobci Janezovega adrenalina, naznanja glavni konflikt moje podcast limonade. Če si je kdo domišljal, da se bo zgodba vrtela okoli Kristininega srca, ga moram razočarati.

Tako se je stari ata odpeljal z letališča v Teru, življenje mu je padlo dol in ga je izgubil in izgubil se je tudi avion s starim atom na krovu.

Poslušaj, Janez. Ko bo jutrišnji dan za nami, se bova pogovorila. Do takrat pa bo treba določene stvari dati na stran. S tvojo mamo sva načrtovala zabavo za petdeset povabljencev, zdaj pa vse kaže, da nas bo več kot dvesto.

S to sceno se bo začela moja podcast limonada, ki bo nosila naslov Spodobi se in zameri se. Dogajala se bo v izmišljeni notranjski vasi z absurdnim imenom: Mala vas ob avtocesti. To je namreč destinacija, proti kateri se peljeta fant in dekle.

Ljubim ga, ne razumi me narobe, a ko ga včasih tako gledam, se mi zdi, kot bi gledala kakšno žival na robu izumrtja. In hkrati čutim in vem, da to na neki način tudi je.

Že prej je kdaj pomislil na to, a se nikoli ni povsem odločil. Tako prisiljeno se mu je zdelo. A pravi razlog je bil, da si ni povsem upal. Kot da ga tam čaka vpogled v temno skrivnost, za katero je slutil, da ždi pod lepimi spomini in samo čaka na pravi sprožilec, da se razkrije.

S tem postane vsaka geometrijska linija, vrezana v silicijevo pot, ki ne sega onkraj horizonta kot neskončna premica, temveč se pred njim ustavi ali zasuka v levo ali desno, tudi navzgor ali navzdol, pregrada. Kultura: »objekti na zemljišču, ki jih je zgradil človek in zajemajo ceste, stavbe in kanale, mejne črte in, v širšem smislu, vsa imena in legende na zemljevidu.«

Poročiti se brez očetovega blagoslova je bilo lahko. Dovolj je bilo prezreti, kako on edini med pražnje oblečenimi gosti stoji v delovni obleki z madeži motornega olja. Dovolj je bilo spregledati, da po obredu edini ni šel v restavracijo, temveč se je vrnil na delo v avtomehanično delavnico.

Učili so me, da o mrtvih ne govorimo nič slabega, in tega se držim.

Če ne bi bila omamljena, bi bilo zasevkov tragedije manj, a nisem čisto prepričana, da ni bilo naravnost krasno, da se je moj duh tistega dne razletel.