Ne gre za naključje, ta pesem je državotvorna.

Preteklost je cvet iz papirja

v tem bolnem spominu tvojih zob, ki molčijo, jaz, nekaj sekund, trajam.

Plavala sva in se smejala. Prosti slog je bil bolj prost od kravla.

v ozadju rdeča in modra barva poplesavata v noči medtem ko se njeni goli boki zibajo levo in desno a veš da bi bili mrzli na dotik zato se ti še njene ledvice zasmilijo ko mrzlo prebavljaš ves alkohol

Ah, Delhi, ti si takšna bolečina, vnetje, plesen, priložnost.

Čestitke za tvoje najnovejše dosežke Oslepila si 300 Kašmircev In pobila več kot 40 Kašmircev v 32 dneh

kaj je / človek brez dodatkov / komaj kaj

nasip naseljujejo najmanjši / numizmatiki

Bitka za teritorij – reči, da bom govoril na tem mestu, da se ne bom uklonil, da so to moje meje – je človeška.

od prednikov, časa, zmede na sledi betonskih poti nas vodijo pokvarjeni kompasi, izmišljeni zemljevidi v iskanju bežnega uvida

In če bova kdaj živela skupaj, bova tukaj

Posebnosti površine toplih organov za robom te bele kože so mi skrivnost.

Niti enkrat samkrat mi ni uspelo, da bi se zbudil vsaj hip pred življenjem.

Usoda je, precej podobno kot ljubezen, bidé upanja.

Natančnost včasih ni zares nujna, / včasih pa je predpogoj za vse.

Novi dnevi so kot spreminjanje vode.

Človek bi se moral odreči uporabi besed, ki označujejo elementarne fenomene.

v grlenem drogu tvojih črk glomazni zastoji.

ta prostor je v meni / tu bo vedno, vedno / padal sneg