Ne skopari, jebenti, ne skopari

Na zanemarjenih poljih lajajo psi. Zunaj umetna svetloba zasipa cesto, na kateri ni nihče umrl, z možmi, ki postopajo v nočni izmeni, brez sramu pojoč sami sebi.

Drobiš me v meso.

ko ponoči ne morem spati / mi hudobci načenjajo glavo

Kaj je v Maxiju kupil Slavoj Žižek?

pod kožo se mi zarejajo alge hrapave zelene lise ki jih nabirajo šamani valovi tristrani

Ŕ ¤Ě ÎédR DÇP%OŠÄ ¬¦¹^°•Ă>ŰĽ€, Hh vÜŞr og“mS~ÍÖθŐZ», $K"i P ”™É 9Îos„XôÂÁ ¬ó ¬Ó, ń– dúuł°n N¬- in ąfVsś3 ^33× ²°

Pognati svoje življenje v kurac, to je tisto, kar malokdo naredi s stilom.

Domina preoblečena v Harlekina izrisuje verlainovske poteze po naključni govorici kože

Veliki pesnik J. W. Goethe se tobaku ni posvečal z andohtjo, kot bi si ga ta zaslužil.

eksplodirati se da tudi čisto potiho kot miške ki meljejo zrnje in ne opazijo bližajoče se sence

umazanija ni pojav ampak blago

Brezciljno potujem na vzhod. Pravil si, da je to naš jug.

Poslušanje padanja dežja je podlaga, / na kateri prebiram kup nogavic.

V Petnički jami blizu Valjeva, reliefi partizanov.

tako majhen sem zdaj tako / sem ves / tam te zdaj spet rad preden / mali / ne vem kaj misliš

Žlička je v koreninah.

v vsem, kar sem, je ta ena hiša in jaz sem v njej.