zdaj je pregorela še zadnja žarnica / poslala me je v izgnanstvo

Odpel mi je hlače, nekaj je bilo Narobe, a jaz sem videla le listje Dreves in njegove ustnice in zobe in Bilo mi je slabo.

Danes sem sanjal, da je Matevž Kos napisal roman. Prisegel je, da mi ga bo dal v branje kot prvemu bralcu.

Že prej je kdaj pomislil na to, a se nikoli ni povsem odločil. Tako prisiljeno se mu je zdelo. A pravi razlog je bil, da si ni povsem upal. Kot da ga tam čaka vpogled v temno skrivnost, za katero je slutil, da ždi pod lepimi spomini in samo čaka na pravi sprožilec, da se razkrije.

Ko dva svetova trčita, nihče ne preživi. In vendar: nekaj se rodi.

Morda se je morala samo ta možnost spet razširiti v meni

med avtomatiziranimi gibi moj jaz počiva v telesu

Majhna koška, dediščina.

La chose obscure ni nikoli dovolj blizu, nikoli dovolj daleč.

gharara iz džinsa se je spremenila v krilo plesalke flamenka harmonika je harmonij je vrtinec

zjutraj je bilo jutro in bil je konec sveta

Ta planet je preveč zajeban zame.

S tem postane vsaka geometrijska linija, vrezana v silicijevo pot, ki ne sega onkraj horizonta kot neskončna premica, temveč se pred njim ustavi ali zasuka v levo ali desno, tudi navzgor ali navzdol, pregrada. Kultura: »objekti na zemljišču, ki jih je zgradil človek in zajemajo ceste, stavbe in kanale, mejne črte in, v širšem smislu, vsa imena in legende na zemljevidu.«

da bi razumel slovenca se ni treba naučiti jezika naučiti se moraš planinarjenja mi razlaga domačin na avtobusu jaz se vzpenjam znova in znova jaz se vzpenjam znova in znova jaz se vzpenjam znova in znova

Poročiti se brez očetovega blagoslova je bilo lahko. Dovolj je bilo prezreti, kako on edini med pražnje oblečenimi gosti stoji v delovni obleki z madeži motornega olja. Dovolj je bilo spregledati, da po obredu edini ni šel v restavracijo, temveč se je vrnil na delo v avtomehanično delavnico.

Ne gre za naključje, ta pesem je državotvorna.

Preteklost je cvet iz papirja

v tem bolnem spominu tvojih zob, ki molčijo, jaz, nekaj sekund, trajam.

Plavala sva in se smejala. Prosti slog je bil bolj prost od kravla.

v ozadju rdeča in modra barva poplesavata v noči medtem ko se njeni goli boki zibajo levo in desno a veš da bi bili mrzli na dotik zato se ti še njene ledvice zasmilijo ko mrzlo prebavljaš ves alkohol