Šel si do konca in zdaj misliš, da je konec.

Žerjavica / po kateri / hodiš

Visoka vročina, suh kašelj in nenadzorovano pošiljanje rdečih srčkov po WhatsAppu

Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

nič, kar je živo, ne zdrsi v svet brez teže

Vlaga in zvok drobnih, peščenih delcev nista bila sladka, le bila sta, ne dobra, ne zares slaba in dovolj zanimiva, da bi prsti v usta kmalu prinesli nov zalogaj hladno-vlažnega drobljenja, če jih ne bi ustavila druga roka, roka babice, ki je sicer prišla po plastično posodico in povedat, da so cmoki, juha in pečenka gotovi.

nešto kao da sem psihopatka / sezoni graha je potekel rok pred dvema letoma / letos semena ne klijejo

bliže / ob stajati v nežnos / ti

Eni me ljubijo, drugi skrivaj sovražijo, nihče pa se mi noče zameriti. In k meni pridejo oboji. Veliko zgodb poznam. In ljudi. Le uho jim moraš posoditi, in potem ti jedo iz roke.

zajahala bi predmestje / in ga s sulico nabodla / na mesec

včasih rabiš / samo / delec / da ga opazuješ

Kar je bilo, ni bilo, ni bilo / kot prozorna mreža, / napeta čez morje

Avtobus je bil mrzel in čisto prazen. Bil sem edini potnik. Šofer mi je jezno izročil vozovnico, brez besedice. Razumel sem ga; tudi jaz sem si znal predstavljati veliko prijetnejše preživljanje svetega večera.

»Genialno,« je rekel. »Iz tega pa res lahko narediš dobro zgodbo.« »Se ti zdi?« sem dejala na videz zainteresirano. Ni se mi zdelo pomembno, ali mu je všeč ali ne. Vedela sem, kaj moram storiti. Ljudje vedno vemo, kaj moramo storiti.

Ni vse v pripravi kovčka. Treba je spakirati sebe, se dobro obleči.

Gerard in Rebecca sta postala brat in sestra po viharju gorja. Vsak ga je izkusil po svoje, Gerard v eni in Rebecca v drugi hiši. Dve leti srditih prepirov, sporov in sporazumov, novih začetkov, polomij in pobotanj, sklepnih žalitev in zavrnitev sta bili žgečkljiva predstava, ki sta jo pritajeno spremljala.

neobvladljivost / lastnega popoldneva / nad silo reke / vztrajna vzdržnost / razočaranja / ta nenehna pretočnost

Od tukaj vidim čisto majhen kos neba.

otroška staja brez zunanjega roba / brez kretnje zaškriplje v mečih

Spraševal sem se, kako izgledajo Kristinina jajčeca, ali bi opazil kaj nenavadnega, če bi pod mikroskopom spremljal delitev njenih celic. Moji spermiji gotovo izgledajo običajno. Kot spermiji kateregakoli moškega. Obstal sem in se zamišljeno zazrl v vrsto piškotov, preden sem se skupaj s tatarskim biftkom in steklenico črnega pinota odpravil proti samopostrežni blagajni.