Ne skopari, jebenti, ne skopari

Na zanemarjenih poljih lajajo psi. Zunaj umetna svetloba zasipa cesto, na kateri ni nihče umrl, z možmi, ki postopajo v nočni izmeni, brez sramu pojoč sami sebi.

Drobiš me v meso.

ko ponoči ne morem spati / mi hudobci načenjajo glavo

Kaj je v Maxiju kupil Slavoj Žižek?

pod kožo se mi zarejajo alge hrapave zelene lise ki jih nabirajo šamani valovi tristrani

Vsak fant v naši vasi je komaj čakal, da ga sprejmejo v fantovščino. Med odmori so si sošolci pripovedovali najbolj grozne zgodbe o tem, kako poteka sprejem: kako si moraš roke in obraz podrgniti s kravjim drekom ali kako moraš noč prespati v skalnati votlini, ki je bila od vasi oddaljena kakšno uro hoda. Mene ni nič od tega plašilo tako kot dejstvo, da si bom moral na obraz natakniti eno izmed Saševih mask.

Ŕ ¤Ě ÎédR DÇP%OŠÄ ¬¦¹^°•Ă>ŰĽ€, Hh vÜŞr og“mS~ÍÖθŐZ», $K"i P ”™É 9Îos„XôÂÁ ¬ó ¬Ó, ń– dúuł°n N¬- in ąfVsś3 ^33× ²°

Pognati svoje življenje v kurac, to je tisto, kar malokdo naredi s stilom.

Domina preoblečena v Harlekina izrisuje verlainovske poteze po naključni govorici kože

Veliki pesnik J. W. Goethe se tobaku ni posvečal z andohtjo, kot bi si ga ta zaslužil.

eksplodirati se da tudi čisto potiho kot miške ki meljejo zrnje in ne opazijo bližajoče se sence

umazanija ni pojav ampak blago

Dve kratki (kratki?) zgodbi

Brezciljno potujem na vzhod. Pravil si, da je to naš jug.

Poslušanje padanja dežja je podlaga, / na kateri prebiram kup nogavic.

Ko sem prišla, še ni bilo mraz. Jesen je bila. Bilo je prijetno. Zdaj se zima že predolgo vleče. Komaj čakam na pomlad. Spomladi bi lahko prišla mama na obisk. Takrat bo topleje in dan bo daljši. Ostala bi tri tedne. Vse bi ji pokazala. Bratranec pravi, da bi naju lahko peljal na Dunaj, če bi mu prispevala za bencin. Šli bi zgodaj zjutraj in zvečer bi se vrnili, če bom dobila prost dan v službi.

V Petnički jami blizu Valjeva, reliefi partizanov.