Vaša umirajoča psica

Marcello Potocco

Pridi in odgrni zavese – naredi iz njih kaj,
česar nisi še nikoli videla. Naj ne ostane nič,
razen njihove niti: njihove dolge in tanke niti.
Še življenja se ne ustavijo sama od sebe,
če jih ne pretvoriš v lepoto odtekajočega snega.
Da so presojna kakor oblaki v kitajskih
pesmih, da vidiš skoznje. Sveča je prižgana.
Les se premika v drugo atmosfero. Nalagam
trsko za trsko. In sonce se prikaže šele
po dolgih ogljenjih. Ne veš, kam greva naprej,
veš, da se vidiva v tej tkanini zaves. Odmikaš
se na drugo stran, zmeraj je nečesa premalo,
da bi spregovorila … Gore se raztapljajo in ne
iztegnem roke, da bi jih zadržal. Oblaki te
pozdravljajo, nebesom počasi prikimaš, a preden
odvrneš pogled, počasi, počasi zajameš sapo.

O avtorju. Marcello Potocco je bil rojen leta 1974 v Ljubljani, v letu 2000 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter l. 2006 doktoriral s tezo “Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji.” Doslej je izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in […]

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Epitalamiji

    Steven J Fowler

    skladno petje prihodnje družinske ljudske banke
    čreda bivolov ki skuša leteti je AIDS-ov očitni naslednik
    nikoli ne bi šla poročit new yorka ko je bilo dovolj za mehiko

  • Nihče ne želi postati nihče

    Jernej Kusterle

    Nihče ne želi živeti v mravljišču dotikov,
    s katerimi se plaziš po rebrih in
    praskaš, da prha ne bi sprala tvojih barv.

  • metafikcijska pripoved

    Aleš Jelenko

    in sem jaz tisti
    ki se skriva in tisti
    ki se išče