Vaša umirajoča psica

Marcello Potocco

Pridi in odgrni zavese – naredi iz njih kaj,
česar nisi še nikoli videla. Naj ne ostane nič,
razen njihove niti: njihove dolge in tanke niti.
Še življenja se ne ustavijo sama od sebe,
če jih ne pretvoriš v lepoto odtekajočega snega.
Da so presojna kakor oblaki v kitajskih
pesmih, da vidiš skoznje. Sveča je prižgana.
Les se premika v drugo atmosfero. Nalagam
trsko za trsko. In sonce se prikaže šele
po dolgih ogljenjih. Ne veš, kam greva naprej,
veš, da se vidiva v tej tkanini zaves. Odmikaš
se na drugo stran, zmeraj je nečesa premalo,
da bi spregovorila … Gore se raztapljajo in ne
iztegnem roke, da bi jih zadržal. Oblaki te
pozdravljajo, nebesom počasi prikimaš, a preden
odvrneš pogled, počasi, počasi zajameš sapo.

O avtorju. Marcello Potocco je bil rojen leta 1974 v Ljubljani, v letu 2000 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter l. 2006 doktoriral s tezo “Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji.” Doslej je izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Meditacije

    Lenart Sušnik

    zreduciran sem / na pisanje osebnoizpovednih / ob otožnem jazzu in rakiji

  • Epos

    Vid Karlovšek

    Mister Jozen je zjutraj kot ponavadi (in vendar ne kot po navadi, navade, rutine, bolečine in vseh podobnih človeka zatirajočih besed namreč Mister Jozen ni maral) nadvse preudarno, plemenito in pretežno krasno vstal iz svoje postelje in se začuda ni spremenil v insekta

  • Et ducit mundum per luce

    Aleš Jelenko

    Izročil sem se sebi. / In jaz sem na pašniku. // Uokvirjen v zlitine / iz mesa in krvi / žvečim / esencialne snovi // in stradam // črke

Izdelava: Pika vejica