Reka

Glorjana Veber

Tako kot se upogne orkester pred melodijo
tako kot zložim dežnik
ali pa tako kot pogledam nebo
in vidim tam vse pohojeno
zdrobljeno večnost

Tako kot se pod njim ustavi avto in spelje
ko gori zelena luč ali pa še kasneje
ko se prižge rdeča in se čakamo pred cesto
da bomo krenili si pomahali odšli se razpustili

In se bo pod našo hojo zložila še večnost
v medle obrise nekih ljudi ki so si bili blizu
ali pa ko sem danes srečala Katko
klošarko in sva obujali spomine z Rimske ceste

Ona kako hrani mačke jaz kako pišem poezijo
ki je ne razume
in se smejali ona škrbasto jaz belo
in je bila vsa Ljubljanica samo reka
in nič več kot to

O avtorju. Glorjana Veber v eni instituciji zaključuje magisterij, v drugi doktorat, v eni je diplomirala, v tretji opravila nekaj izpitov, v številnih si je služila denar, v četrti – varčuje …

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Nick Cave and the Bad Seeds: Fifteen Feet of Pure White Snow

    Ivana Komel

    Včasih svet obstoji ob nekem čustvu, ki vedno znova ustvarja galaksije in mlečne poti do srca. Kot injekcija odvisnosti, ki brizgne v zrak veselje in … →