Zvok odrešitve
Zmagovalna zgodba Urnih zgodb 2015
Arjan Pregl
Tuuut. In potem tišina.
Na tleh se je nekaj premaknilo. Počasi in previdno. Kot žival, bitje noči. Kot da pozdravlja temo, starega prijatelja, in skupaj z njo naredi korak. Čeprav ni šlo za korak. Bolj za plazenje.
Pogled je lezel po prostoru. V tišini.
Tuuuut. In tema. Vsake toliko jo je prekinil le oster sij neonskega znaka, ki je visel pred oknom: Burger King.
Kot bi hotelo bitje nekaj reči. Prebiti tišino. Iz ust je prihajalo le plitko dihanje in nekaj med stokom in zamolklim krikom, a z močjo, kot bi tisoč ljudi nemo klicalo. Zvok tišine se je razraščal kot rak.
Tuuut. Neonski znak je še vedno utripal, skoraj kot grožnja, a vendar se je telo tokrat premaknilo hitreje. Še vedno se je plazilo, a tokrat z novo voljo, kot bi sledilo besedam preroka, zapisanim na zid, se je premagovalo decimeter za decimetrom. Zvok ljudi ga bo odrešil! Poskušalo je zavpiti, a iz ust je zaradi bolečine prihajal le šepet.
Zahroplo je in se kot z zadnjimi močmi dvignilo na noge. Počasi. Ob steni. Vzdignilo je roko do gumba, pritisnilo in dahnilo: »Jja?«
Iz domofona se je zaslišalo: »Gospod, z urgence smo, je vas zagrabilo v križu?«
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.