* * *

Živa Bončina

Samo da se ne pojavi zdaj, na vratih, ker ne veš, kaj boš naredil, je kot po navadi rekla s kančkom pritajene grožnje.

Upam, da ne na oknu, je sarkastično odvrnil. To je bil precej izpiljen sarkazem, visoko cenjen v razredu, in upal je, da ga bo tudi mama prepoznala. Ne samo to, da bo prepoznala, da je njen sin vendar odrasel, ciničen pubertetnik, ki ve, kaj dela. Na Facebooku si dopisuje s tremi puncami, po telefonu še z dvema, število narejenih sklec pa sorazmerno z bicepsom strmo raste iz dneva v dan. Napredek je bil viden po dnevno posnetih fotografijah, a mama tega očitno ni opazila. Upal je, da je opazila vsaj brke, ki bi po njegovem morali napovedovati začetek neke nove ere. Ere samostojnosti. Tak fant, da ne rečem moški se že ne boji očeta, si je še polglasno prišepnil.

Dej mer pa je bilo vse, kar je njegova mati dobila nazaj. Vajena mladostniških izpadov in borb, ki so k sreči temeljile le na pospravljanju kopalnice in obešanju 40 stopinj temno in 60 brisače, se je naveličano obrnila in odšla v kuhinjo. Delo in resne pogovore bo pač tudi pri tretjem otroku prepustila očetu. Njen del vzgoje je temeljil na pretiravanju okoli vsega, dvakrat je dokaj uspelo, še tega otroka spravi in konec. Zanjo bo to začetek ere dobrih knjig, savne ob torkih in mirnih vikendov.

Njegove misli so bile drugačne, precej povprečne za tisto starost, uperjene proti vsem, še najbolj pa proti njegovi totalno nerazumevajoči družini. Zakaj ga vendar ne posluša, saj mu je mama. Zakaj se mora vedno soočiti z njim, ne pa z njo! Orkan misli je sprocesiral v pogosto izrečen stavek – Dejte mi že mer, a v isti sapi obmolknil.

Zaslišal se je zvok vrat, da, oče je res vstopil skozi vrata, s tistimi značilnimi moškimi, treba je priznati, niti najmanj fantovskimi koraki.

Obliznil si je puh nad ustnicami, ujel še mešanico naveličanosti, razočaranje in kanček čustvenega izsiljevanja na maminem obrazu in skočil skozi balkonska okna na dvorišče. Res ni vedel, kaj narediti, a ta odločitev se je zdela kar pametna, če ne celo odrasla. Saj je vendar odrasel človek, ki ve, kaj dela. Za začetek je ugotovil, da je oldspice prekril obilico pota, hkrati pa ohranjal svežino, na katero naj bi, sodeč po reklamah, pa tudi subjektivnih opažanjih, padal nasprotni spol. Če človek izbere pravi deodorant, bo najbrž kasneje kos resnim življenjskim nalogam.

Tudi pogovoru z očetom.

O avtorju. Živa rada bere zabavne mesiče, butaste revije in dobre knjige. Med resnim pisanjem diplome je branja in potrebe po drugih hobijih več. Najljubši je najbrž nabiranje gob, tesno pa sledijo dobra hrana in pijača v dobri družbi ter, po novem, capoeira.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Njegova fotografija

    Aljaž Krivec

    »Boš kmalu?« je vprašal Aleš. Vid mu ni odgovoril, buljil je v urejevalnik videoposnetkov, za katerim je čepel že ves dan. »Kdaj, misliš, da nam bodo končno … →

  • * * *

    Živa Bončina

    »Daj na glas, ta mi je všeč! Ah, že konec, so spet poročila, ti res nikoli ne nehajo. Koga pa to zanima.« Mož posluša in … →

  • Potopitev

    Arjan Pregl

    »… in poroča, da je prišlo do nove tragedije. Na razburkanem morju se je prevrnila ladja z begunci. Utonilo je sedemsto ljudi.« – Fak, pa … →