Rdeča kapica in Ljudožerka

Arjan Pregl

Rdeča kapica

Deklica je stopala po osameli poti, ki se je poglabljala v neznano. Noč je že legla nanjo in nudila dobro kritje bitjem temè. Veter se je podil skozi veje, kar je bilo na trenutke slišati kot zavijanje volkov.

Izza oblaka se je prikazala polna luna in v hipu je gozd oživel. Kot bi se zasledovalci nenadoma skrili med veje, njihove sence pa bi temu šele sledile. Listi dreves so tvorili nepričakovane vzorce, iz katerih so vznikale prikazni: velika telesa, grabljenje pošastnih rok, režeče se grimase …

Na glavi je nosila pleteno rdečo kapo, ki ji jo je bila spletla babica, v roki je krčevito držala sekirico. Ko je zopet zapihalo, se je znašla tik pod vejo, ki se je zlovešče zamajala nad njo. Dvignila je sekirico in zamahnila.

Nedaleč stran je skupina otrok stegovala roke ob gašperčku v azilnem domu. Zazrti so bili v jenjajoč plamen.

 

Ljudožerka

Deklica je žvečila, zazrta v svojo podobo na naslovnici časopisa. Na vrhu strani je stal velik rdeč napis POGREŠANA. Spodaj so bile navedene možne sledi, izjava pretresenega očeta, pričanja domnevnih očividcev: zmešnjava na šolskem dvorišču, bel kombi, sladkarije …

Ni še znala dobro brati, zato je do konca članka prišla zelo počasi. Medtem je mirno sedela za mizo, obdana z vonjem po zažganem človeškem mesu. 

V kaminu je ležal sprednji del ženskega trupla. Noge so molele ven na parket, notri pa je bila že dodobra prežgana glava, ki je zaradi možganov oddajala rahlo sladkast vonj po mošusu. Iz mesa je jedko puhtelo, na moč podobno pečenju na žaru, le zaradi krvi bolj kovinsko, bakreno.

Deklica je pogoltnila, vstala in skorajda omotično stopila do manjše kamre na koncu hodnika, pred katero je bilo več zmečkanih ovitkov čokolad. Odpahnila je zapah in čez nekaj trenutkov je ven pokukala deška glava. 

Ti je uspelo, Metka?

Je, Janko. Pojdiva zdaj.

O avtorju. Arjan Pregl (1973) je diplomo in dva podiplomska študija zaključil na ALUO v Ljubljani. Že pred tem je začel polagati barve na dvodimenzionalne površine, zaradi česar je bil uvrščen na različne razstave doma in v tujini. Poleg tega ilustrira, piše o slikarstvu, pa še kaj bi se našlo. Svoje kratke zgodbe je do zdaj objavil v revijah Literatura, Idiot in težko … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Dnevi s Kristino

    Matjaž Jamnik

    Spraševal sem se, kako izgledajo Kristinina jajčeca, ali bi opazil kaj nenavadnega, če bi pod mikroskopom spremljal delitev njenih celic. Moji spermiji gotovo izgledajo običajno. Kot spermiji kateregakoli moškega. Obstal sem in se zamišljeno zazrl v vrsto piškotov, preden sem se skupaj s tatarskim biftkom in steklenico črnega pinota odpravil proti samopostrežni blagajni.

  • Dam ti 60 sekund

    Bogdan Hrib

    “Dam ti šestdeset sekund! Niti sekunde več!” “Kaj?!” “Si gluh? Ali neumen?”

  • Zdaj me vidiš, zdaj pa ne

    Renato Bratkovič

    Spustil se je na levo koleno, me pobožal po laseh in rekel: Zapomni si, mala, nikol v žiulenju se ne pusti zjebat nobenemu moškemu, da se neo končalo takot s tvojo materjo!

Izdelava: Pika vejica