Posaditi krompir
Gregor Podlogar
Posaditi krompir.
Organizirati skupnost.
In si zastaviti
neodgovorjeno vprašanje.
Se človek lahko dobro počuti
v kateri koli politični združbi?
Človek pleše, človek piše.
Je veza? Je.
Kultura je izvorno s človekom
in je izvorno pred družbo.
In če rečem svet,
je to pretenciozno,
kot je svet pretenciozen
v najbolj pretencioznem smislu.
Potem pa pride tista
ponotranjena logika napredka,
ki ima rada 21. stoletje,
in je čisto začasen pojav.
Ampak verjamem.
Očistiti gozd. Odpadle veje.
Podrte smreke. Listje, veliko listja
še ne napoveduje jeseni.
Pobrati krompir.
Povedati za zavest o svetu.
In to povedati na naraven način.
Kot pozimi na mrazu zlagati drva.
Kakšna bodo jabolka?
Kakšne bodo noči?
Je vredno? Je.
Čaj se pije počasi.
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.
Krompir je posajen. Ponotranjen kot darilo, ki si ga daš sam. Skupnost sadilcev in pobiralcev organizirana. Jabolka bodo zelena in noči bodo dišale po krompirju, pečenem v žerjavici. Ker ne maram zelenega čaja, bom pila vino, rdeče, gosto.Drv ne bo treba pripraviti, bližina bo zadostovala in misel na napredek. Da me kultura že enkrat posadi v kočijo in reče: “Greva podirat Potemkinovo vas, čas je!”