* * *

Matjaž Zorec

ko mislim
da niže
ne gre
je potem tu
naslednja sekunda
in za njo
še ena
in še ena
ena
ena
etc.
bedin
polmrtev gobec
melje in melje
in ne požre
da bi ja
spromoviral
smrt po izbiri
češ da boš
že še
odrešen
v absolutnem
nevedenju
samega sebe
golo bodalo
pa te fore
tisto grozljivejše
od najgrozljivejšega
po smrti
je itak
potuha
ker kdo
si ne bi želel
neskončne more
iz katere
se ne da zbuditi
ali agonije
brezmejnih mučenj
ali biti
pljuvalnik
samopravičniške drhali
ali
vojne
državljanske vojne
nepreštevnih mrtvih
predvsem
tako zvanih
nedolžnih
žensk in otrok
in novinark
in fotoreporterčkov
surseksualnih
videodokumentaristov
sladke sanje
nesmrtnosti
umreti spati
če spiš
ne veš
hozana
samopozaba
ni pozaba
pozaba
sramote
je sramota
za zmerom
ko te pozebe
toplina
zavreš
v zmrzali
brezbitnosti
in si
in nisi
vse manj
zaman
zanič
nič

O avtorju. Matjaž Zorec, černobilska generacija, rojen v zasavskih fosilnih logih, samozaposlen v kulturi; pesnik, pisatelj, dramatik (avtor radijskih iger), kritik/recenzent, avtor radijskih oddaj. Sodelavec Radia Študent. Prekarec oz. lumpenprekarec.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Variacija na Romeo in Julija

    Ema Odra Raščan

    v ozadju rdeča in modra barva poplesavata
    v noči medtem ko se njeni goli boki zibajo
    levo in desno a veš da bi bili mrzli na dotik
    zato se ti še njene ledvice zasmilijo ko
    mrzlo prebavljaš ves alkohol

  • Po literarnem festivalu

    Avner Pariat

    Ah, Delhi, ti si takšna bolečina, vnetje, plesen, priložnost.

  • Vse najboljše ob dnevu neodvisnosti, Indija

    Akhu Chingangbam

    Čestitke za tvoje najnovejše dosežke
    Oslepila si 300 Kašmircev
    In pobila več kot 40 Kašmircev v 32 dneh