* * *

Matjaž Zorec

ko mislim
da niže
ne gre
je potem tu
naslednja sekunda
in za njo
še ena
in še ena
ena
ena
etc.
bedin
polmrtev gobec
melje in melje
in ne požre
da bi ja
spromoviral
smrt po izbiri
češ da boš
že še
odrešen
v absolutnem
nevedenju
samega sebe
golo bodalo
pa te fore
tisto grozljivejše
od najgrozljivejšega
po smrti
je itak
potuha
ker kdo
si ne bi želel
neskončne more
iz katere
se ne da zbuditi
ali agonije
brezmejnih mučenj
ali biti
pljuvalnik
samopravičniške drhali
ali
vojne
državljanske vojne
nepreštevnih mrtvih
predvsem
tako zvanih
nedolžnih
žensk in otrok
in novinark
in fotoreporterčkov
surseksualnih
videodokumentaristov
sladke sanje
nesmrtnosti
umreti spati
če spiš
ne veš
hozana
samopozaba
ni pozaba
pozaba
sramote
je sramota
za zmerom
ko te pozebe
toplina
zavreš
v zmrzali
brezbitnosti
in si
in nisi
vse manj
zaman
zanič
nič

O avtorju. Matjaž Zorec, černobilska generacija, rojen v zasavskih fosilnih logih, samozaposlen v kulturi; pesnik, pisatelj, dramatik (avtor radijskih iger), kritik/recenzent, avtor radijskih oddaj. Sodelavec Radia Študent. Prekarec oz. lumpenprekarec.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Takrat devica ni prosila za nas

    Breda Slavinec

    ko ponoči ne morem spati / mi hudobci načenjajo glavo

  • Kličejo me po imenu

    Matjaž Lovrečič

    pod kožo se mi zarejajo alge hrapave zelene lise
    ki jih nabirajo šamani
    valovi tristrani

  • 3¦×Fń–Qé3 = Mià†

    Igor Štromajer

    Ŕ ¤Ě ÎédR DÇP%OŠÄ ¬¦¹^°•Ă>ŰĽ€, Hh vÜŞr og“mS~ÍÖθŐZ», $K”i P ”™É 9Îos„XôÂÁ ¬ó ¬Ó, ń– dúuł°n N¬- in ąfVsś3 ^33× ²°