Življenje teče, pa ni pijača

Rok Vilčnik rokgre

Profesionalni vrvohodec je prodal svoje ravnotežje radiotelegrafistu, ki ga je povozil čas z buldožerjem za sinhronizacijo strahu med potencialnimi volivci. Zdaj napenja vrv med stalaktiti študentskih izmenjav in upa, da bo lahko nekega dne vso družino shranil v konzervi za odtajanje priročnosti.

Med razločki fatamorganskih blodenj zadnjega človeškega regimenta, skonstruiranega iz prokadentne psovke na račun drugačnosti istih, in poslanstvom in švištenjem, tuljenjem in orglanjem žarometov na mitingu laži v Spodnji Vukojebini se kdaj pa kdaj najdejo tudi kdajpakdaji.

V zobeh lobanje nekega iskrivega škrjančka so našli smejalni plin. Analiza je pokazala, da je ptič rad opazoval smiljenje pijancev nad samimi sabo. Od kod mu ta uvid, če ne od tam, pa kjerkoli to že je.

Morje je gizdalin, ko je lepo vreme. Med viharjem postane prasec.

Kič je tako pogost vzrok smrti kakor rak ali jetika, kakor gripa ali griža.

O avtorju. Rok Vilčnik rokgre je avtor pesniških zbirk Sanje (samozaložba, 1994), Pogrešanke (Locutio, 2004) in Zdravilo za Ano (Litera, 2015), sicer pa priznan sodobni slovenski dramatik. Nazadnje so tri njegove drame izšle pod naslovom Ameriška trilogija (Litera, 2013), je avtor številnih radijskih iger ter prozaist; izdal je roman Mali ali Kdo si je živlenje zmislo? … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • V njeni odsotnosti

    Lucija Stupica

    prazni prostori so vedno glasni

  • Vročinski val

    Tomislav Vrečar

    Kalna zrkla ogorkov na promenadi,
    ustnice, ki tako rade zibajo korake.

  • utečenost

    Tadeja Logar

    so pa še vedno trave so pa še vedno deblaki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami