Ženska

Petra Bauman

Dva ranjenca
šepata čez polje.
Moški in ženska.
Ženska pada, moški jo dviguje,
nikjer nikogar.
Poskuša jo nesti kot otroka v naročju,
a se zgrudi.
Ležita v soncu, v dežju,
v vetru, v snegu.
Ženski steče kri po nogah.
Odpre oči, globoko se ji dviguje prsni koš.
Poleg sebe zagleda skrčeno telo nekega bitja.
Nebo postane svetlo modro.
Zlat žarek steče preko.
Ženska vstane. Se sleče.
Z oblačili pokrije spečega.
Mu naredi križek čez čelo.
In odide proti horizontu.

O avtorju. Petra Bauman je univ. diplomirana novinarka. Dela kot novinarka in moderatorka in igra v gledališču. Leta 2008 je pri mariborski Založbi Pivec izdala pesniški prvenec Januar. Prevodi so objavljeni v revijah Novosarajevski književni susreti in v avstrijski reviji za literaturo Lichtungen, z zbirko pa se je predstavila tudi v Trstu. Bila je v finalu in polfinalu natečaja Vitez poezije Založbe Pivec. Letos … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zakaj se derem

    Lenart Sušnik

    derem se na deda / ki še vedno spi / čeprav svet gori, gori / gori / gori

  • Teža

    Špela Setničar

    Med nama je prvič / preteklo med telesi, / v čutnem primežu sta z lokom tvorili / sebi lastno simetrijo.

  • Kresna noč

    Jennifer Clement

    Rekel si, ker v mojih sanjah si govoril, / da imam vonj po plugu in kosi, / kovinskemu zarjavelo rdečemu rezilu pasti.

Izdelava: Pika vejica