Vprašanja za Eckermanna

Matej Krajnc

I.

Če je bog mrtev, čemu je Narodna galerija
še vedno odprta? Čemu ne odpustijo vseh
varnostnikov, ki imajo diplome iz humanistike
in pač niso mogli najti redne službe? Če so
boga pokopali z državniškimi častmi, čemu
ima spomenik še vedno Prešeren in ne Danny
DeVito? Danny DeVito razume koncept
boga v svoj prid. Ne gre mu zameriti, filmski
zvezdnik je. Počakajmo torej do naslednje
rdeče preproge (podelitev oskarjev bo tokrat
v Narodni galeriji) in se vmes pokesajmo,
da smo si drznili na romarsko pot brez brašna.
Z eno samo potezo smo izničili ves trud
starih slovenskih povesti. Tudi bog je njihova
žrtev, a še bolj ga boli slaba tovrstna
podizvajalska izvedba. Potrkajmo torej: če se
nam bo odprlo,  si je bog opomogel, a čisto
možno je, da je vmes kdo zamenjal ključavnico
in šifro. Dobra poteza, kolektivni dopusti pa
v jok!

 

 

II.

Veliki pesnik J. W. Goethe se tobaku
ni posvečal z andohtjo, kot bi si ga ta
zaslužil. Tudi svetobolje je raje filtriral
skozi druge in potem je to imenoval
Sturm-und-Drang; precej bombastično
ime za par sestankov ob torticah in vinu.
Čemu, J. W.? Je to mar zgolj nečimrnost?
Nisi vedel, da je Marie, Marie napisal
Dave Alvin in ne Shakin’ Stevens? Tudi to
ti bo treba zapisati v minus; kot izkušen
mož peresa bi lahko vedel, kako kočljive
stvari so to. A hotelske sobe so hudič,
uničijo še tako silno predromantično
dušo. Byron te bo prehitel po levi, če
ne boš pazil, čeravno je fant vihrav in
raje prehiteva po desni. Imej pripravljeno
čekovno knjižico – nov davčni sistem ne
prizanaša niti legendam! Kam neki smo
prišli? Do dna gotovo ne, tam so zdaj
pravobranilci in nekateri obrtniki. Tudi
sam si znal po obrtniško zasukati pero.
Se torej počutiš domače, tule v obrtniški
zbornici? Ali pa so dnevnice tudi tu
prenizke?

 

 

III.

Pravi Slovenec prisopiha na Triglav, pa
če takoj nato izdihne. Sledijo mu: meh,
Mojzes s palico za deljenje slanih voda,
Traci Lords in mešani pevski zbor (dopiši
poljuben okraj). Za vse je poskrbljeno.
Sreda je čas za polglasno petje ob tabornem
ognju in Irena ne more spati, čeprav smo
ji že milijonkrat voščili lahko noč. Z našimi
dobrimi nameni si obriše rit in umre od
nespečnosti, v njeni nočni omarici pa najdejo
cel kup rokopisov in tudi prvi draft
Škofjeloškega pasijona, ki bolj spominja na
Dogodivščine vajenca Hlapića. No, no,
za pregovarjanja okrog teh dejstev bo
še dovolj časa, zdaj je treba poskrbeti za
mučenike, ker jih je premalo in še zdaleč
niso vsi blaženi. Nuncij glede tega še ni
rekel zadnje besede, a dobili so sveže
žemljice s Ponikve in čas je za odmor.
Žemljice niso več tako hrustljave in tudi
karte so bolj označene, kot so včasih bile.
Zdaj pa rastejo iz rokavov. Odgovore je
treba bodisi najti v literaturi bodisi si jih
izmisliti. A pravi Slovenec ve, da je tozadevni
iskalec brezdelnež, ki bi rad sanjaril na
račun žuljavih dlani tistih, ki znajo bolje
vihrati z zastavami. Zgodovina govori vetru
v prid, a danes je 42 stopinj in niti sapice
ni. Zadeva je torej rešena …

O avtorju. Matej Krajnc (1975), komparativist, pisec, kantavtor. Poleg svojih avtorskih zadev piše tudi literarne in glasbene recenzije, prevaja čudne in manj čudne pesnike in brenkače, ukvarja se z verzološkimi zadevami, zgodovino popularne glasbe, zgodovino satire, skuša pa nekako spravljati v red tudi lastno zgodovino, kar mu uspeva bolj ali manj dobro, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • V njeni odsotnosti

    Lucija Stupica

    prazni prostori so vedno glasni

  • Vročinski val

    Tomislav Vrečar

    Kalna zrkla ogorkov na promenadi,
    ustnice, ki tako rade zibajo korake.

  • utečenost

    Tadeja Logar

    so pa še vedno trave so pa še vedno deblaki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami