V knjižnici na plaži,

Marko Matičetov

v Praii da Pipa na severovzhodu Brazilije
berem knjige, za katere ne vem, čigave so in od kdaj tam stojijo.
Kdo je postavil na pesek omaro s knjigami,
kdo vse jih je že bral pred mano?
Sem prvi, ki tukaj bere Macunaímo?
Sem zadnji, ki odkriva Ameriko?
Leta 1500 je nedaleč stran od tod priplul Cabral s svojo posadko.
Niso prinesli knjig, ampak svoj jezik,
ki so ga posadili v to zemljo.
Iz nje so potem zrasle te knjige,
ki jih berem 519 let po njihovem priplutju.
Če so oni odkrili Ameriko, ali, če hočete, Brazilijo,
sem jaz odkril civilizacijo na divji plaži,
sem jaz odkril literaturo sredi ničesar.

O avtorju. Marko Matičetov (1984) je izdal štiri pesniške zbirke: V vsaki stvari je ženska (2006), Boš videl (2009), Lahko noč iz moje sobe, Brazilija (2013) in Na tleh je nastalo morje (2018). Njegove pesmi so bile deležne tudi številnih radijskih branj (v oddajah Literarni nokturno, Literarni portret in Lirični utrinek) in prevodov v tuje jezike (angleški, italijanski, … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zoper metaforo

    Nikolai Duffy

    nagon telesu pod vodo najprej veleva zadržati dih, dokler nivo kisika ne pade tako nizko, da telo začuti skorajšnjo smrt in, samo sebi navkljub, zajame dih

  • kletka v živali

    Livia Ştefan

    dobre so / te slane palčke / jem jih in mislim / na otroke ki nimajo kaj jesti

  • v kontekstu

    Aleš Jelenko

    bodimo iskre / ni ni lahko / bdeti nad časom