Točka

Nini Lungalang

Moja soseda se kregata
za pas zemlje
med njunima
podedovanima zemljiščima.
Širok in globok je le za
dober globok jarek,
ki bi odvajal strupe,
nakopičene med njima
z leti, a vendar ne dovolj
za njuna grobova.

Če trdimo, da posedujemo
zemljo, na kateri živimo,
vse tam do Zemljinega
središča, ki je pravzaprav
samo drobna točka
igline konice – se sprašujem,
kdo poseduje to točko?

In kdo poseduje dež,
ki ga pijemo, in kdo zrak,
ki ga dihamo? Ali lahko
ti ali jaz ali tisti milijonar
kupi žarek svetlobe,
večerni hlad,
skrivnost mesečine?
Kdo ima pravico
naučiti otroka slabih manir,
da vrže kamen
na sosedovega mačka?

 

Prevedla Ivana Komel Solo

O avtorju. Nini Lungalang, avtorica iz Nagalanda, severovzhodne zvezne države Indije, piše poezijo, kratko prozo in eseje. Rodila se je leta 1947 v času miru, to je med časom indijske neodvisnosti in rojstvom nacionalnega gibanja Naga. Večino otroštva je preživela zunaj države. Prva, pa tudi edina pesniška zbirka The Morning Years je … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Vonj po toplem hlebcu

    Duško Domanović

    Moja stara in jaz se vsako jutro zbudiva ob rani zori, da ne bi slučajno kaj življenja zamudila. Jaz zakurim, pa v pečico potisnem hlebec, … →

  • Pravila v zaporu: Usposabljanje učiteljev

    Ellen Taylor

    Ljudje so več kot najhujše, kar so kdaj storili v svojem življenju. (Sestra Helen Prejean) Nobenega orožja, nobenih kapuc, nobenih pokrival med poukom. Nobenega tobaka, … →

Izdelava: Pika vejica