Teža

Špela Setničar

Toliko očitneje težko prisegava
na normativno zaljubljenost,
na sublimno izreko pripadanja
brez brazd.
Tako sva votla v sebi, da te vidim
skozi kožo, ko jo skušam božati.
Tudi če se vzljubiva,
bom poustvarila
distanco.
Med nama je prvič
preteklo med telesi,
v čutnem primežu sta z lokom tvorili
sebi lastno simetrijo.
Takrat se nekateri jasno
izrečejo
in sinergično izlijejo misli.
Vendar to še ne pomeni,
ker sva bila tiho, da sva bila tiho,
da ti ne za
−upam.
Se že drugače izpopolnjujeva, kot so
v polovicah
hodili ljudje in se našli.
Pomeni le,
da veljava vesoljnemu premikanju
ek si ste rá povsem izkrčena v
distorzirani enoti.

O avtorju. Skozi izgovorjene besede najraje išče svoj izraz. / Literarna komparativistka, improvizatorka in spikerka na Radiu Študent. /

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Sredi mehkobe

    Tonja Jelen

    Včasih / bi ujela drobec / da bi uzrla / kaj vse se skriva / za lupino

  • Pod japonsko češnjo

    Luka Benedičič

    Ko me zazidaš v kamen, poslušaj, kako trepečem: postal sem mokro dno svetišča.

  • Trte in oljke

    Andraž Polič

    Tista topla domačnost doma, ko nekdo živi ob tebi in tebe zmanjkuje v polsnu. Tista mačka iz otroštva.

Izdelava: Pika vejica