Tempus et errores

Aleš Jelenko

So  minute,  ki  niso:
čas  –
v  turbulenci  jih  veže
na  mojo  odprto  dlan,
na  tvojo  odprto  dlan,
kot  da  bi  snežinke
nosile  napake  in
jih  puščale  pred  vrati.
          (Pogled  skozi
          okno:  ne-
          črni  nagrobniki
          plešoč  po  zraku.)
So  minute,  ki  niso:
prostor  –
izmikajoč  kakršnikoli  posplošitvi,
kot  prozorno  nostalgijo,
ki  ji  pravimo  voda.
Celota  je  tako  velika,
da  jo  raznese  njena
majhnost. Vnovič  in  znova.

O avtorju. Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic, po izobrazbi magister managementa. Izdal je pesniški zbirki Kontejner (Volosov hram, 2016) v soavtorstvu s Heleno Zemljič in Prvinska govorica (Kulturni center Maribor, 2017). V sklopu magistrske naloge je napisal strokovno knjigo Spopad z moralo (Ekslibris, 2010). Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Vpogledu, I.D.I.O.T.-u, Rukopisih, Hotenju, Zvonu, Rasti, Vsesledju, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • v Tanzaniji ne vidiš losov

    Tom Veber

    v Tanzaniji ne vidiš losov / Rusije ne moreš prečkati brez ozeblin

  • Ich bin das Fernweh

    Sandra Erpe

    ker včasih ni pomembno, koliko je ura, ampak le, da jo bo nekdo zalil

  • Smeti

    Alja Adam

    Smeti se zajedajo v zemljo: stari čevlji, gume, železo, orodje, par ženskih škornjev, rumena žogica.

Izdelava: Pika vejica