sveta pred izraelom se ne spomnim

Aljaž Primožič

bila je jutranja svetloba
in zbudil sem
dve leti starejšega davida
ta je z roko zamahnil
še po omarjevi postelji
in zdrveli smo na ulico
napol oblečeni
s slamnatimi klobučki

omar moj mlajši brat
je s sabo pripeljal še dana
sosedovega fanta
tistega o katerem mama vedno
pravi da je ubog da njegov oče
ne bo nikoli prišel za njimi
in da je še bolj uboga njegova mama
david si že nekaj mesecev želi
kanarčka takšnega
kakršne prodajajo poleg pekarne
in zdaj smo tu
kakor vsak dan zremo v tiste kanarčke

david je nekoč rekel
da se nas bo stari trgovec
z brazgotino na obrazu
mogoče usmilil
in nam podaril tistega z rumenim perjem
ker izgledamo tako ubogo
in ker vsak dan strmimo v
ptičje kletke iz lesk

in tako strmimo
in sosedov dan poleg nas
izgleda ubogo
mi nosimo slamnate klobučke
in omar se smeje in dan se smeje
in david si tako želi tistega kanarčka

omar in dan potem vsak dan
zbežita stran ko odprejo
prodajalno s praženimi mandlji
david pa še kako uro opazuje
kanarčkov kljun noge perje
in jaz sem nekje vmes
david je starejši
omar mlajši
dan pa se mami danes
spet zdi tako ubog

O avtorju. Aljaž Primožič, rojen na dan knjige 2001, se je izgubil med prebiranjem življenjepisov drugih avtorjev. Naj piše formalno, kakor piše večina samooklicanih pesniških legend, o katerih se še zdaj uči pri slovenščini, ali kar se da sproščeno, kakor bluzijo tisti, ki hočejo že s svojim opisom pustiti vtis? Aljaž je vedno nekje vmes. Vedno … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Meditacije

    Lenart Sušnik

    zreduciran sem / na pisanje osebnoizpovednih / ob otožnem jazzu in rakiji

  • Epos

    Vid Karlovšek

    Mister Jozen je zjutraj kot ponavadi (in vendar ne kot po navadi, navade, rutine, bolečine in vseh podobnih človeka zatirajočih besed namreč Mister Jozen ni maral) nadvse preudarno, plemenito in pretežno krasno vstal iz svoje postelje in se začuda ni spremenil v insekta

  • Et ducit mundum per luce

    Aleš Jelenko

    Izročil sem se sebi. / In jaz sem na pašniku. // Uokvirjen v zlitine / iz mesa in krvi / žvečim / esencialne snovi // in stradam // črke

Izdelava: Pika vejica