Stopiti v natančen odmerek bolečine

iz zbirke Libretto di transito (Knjižica prehoda), Amos Edizioni, 2018

Franca Mancinelli

Ni vse v pripravi kovčka. Treba je spakirati sebe, se dobro obleči. Stopiti v natančen odmerek bolečine. Kretnje v edini cilj. Ko bomo obuli čevlje, ki niso nikoli pritisnili ob zemljo, bomo spali v središču pogleda, kakor dojenčki.

Včasih kratko obvestilo spomni na rumeno progo, drugič je le hrup, ki se približuje. Razporek, ki zazija, je treba takoj omejiti z rokami, ki se nečesa oprimejo, oči zaprte. Stisnemo se h klopi, k stvarem, ki jih imamo s seboj, dokler vlak ne gre mimo nas. S trepetom nečesa ogromnega, zaradi česar moramo še vedno čakati.

Glej jo, reko, ki širi moj pogled, ki gre mimo mojega čela. Vsakič jo pričakujem. Vem, da prihaja ob nenavadnem hrupu, ki ga ustvajajo tiri na mostu. Ob sedežu mali kovček. Pripravila sem ga z zavestjo, da odhajam. Za trenutek sem odložila kretnje, s katerimi sem pregibala in zlagala, požrla in odstranila okus. Tako delajo odrasli, skrivajo, da gredo lahko dalje.

V tejle pokrajini lahko zaprem oči in spim brez očitka, da sem prekinila pripovedovanje vlaka: kako je živeti, kako so razporejena drevesa in hiše, kaj delajo ljudje.

Pripoved se tiho nadaljuje, medtem pa razmišljam in zasledujem druge glasove. Večkrat prehojena pot, z lahkoto jo prepoznam. Le v reke zrem. Hrup tirov na mostu me prebudi.

Prevod: Primož Sturman

O avtorju. Franca Mancinelli (1981) je izdala tri samostojne pesniške zbirke Mala kruna (Manni, 2007), Pasta madre (Nino Aragno, 2013), izbor iz katere je bil objavljen tudi v antologiji Nuovi poeti italiani 6, ki jo je uredila Giovanna Rosadini (Einaudi, 2012) in Libretto di transito (Amos Edizioni, 2018). Njene pesmi so vključene … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • V hosti za hišo zdaj tečem z masko

    Veronika Razpotnik

    bom prišla v nebesa
    če vržem ogenj na policijski avto
    bodo kakor Mojzes pred njim klečali
    anarhisti
    in mi polagali svoje črne maske pred noge

  • Meditacije

    Lenart Sušnik

    zreduciran sem / na pisanje osebnoizpovednih / ob otožnem jazzu in rakiji

  • Epos

    Vid Karlovšek

    Mister Jozen je zjutraj kot ponavadi (in vendar ne kot po navadi, navade, rutine, bolečine in vseh podobnih človeka zatirajočih besed namreč Mister Jozen ni maral) nadvse preudarno, plemenito in pretežno krasno vstal iz svoje postelje in se začuda ni spremenil v insekta

Izdelava: Pika vejica